Vsebina

1. Nekatere osnove angle!kega pogodbenega prava (Koritnik)

2. O sistemu abstraktne ter kavzalne tradicije v stvarnem pravu
(Tratnik/Vren"ur)
3. Moderni tipi hipotek in na"elo akcesornosti v primerjalnem pravu - del
(Tratnik, Zbornik PF UM 2009)


1. NEKATERE OSNOVE ANGLE!KEGA POGODBENEGA PRAVA
1


Bo!tjan Koritnik, Izpiski in zapiski s predavanj magistrskega !tudija gospodarskega
prava v Mariboru

42./2 Contract
Parties' intention to be bound
Certainty as to terms
Offer and acceptance
Valuable consideration


Contract ni enako kot agreement. Agreement je:

1.) soglasje volj !e ni pogodba (!);
2.) agreement ni pravno zavezujo".
3.) agreement ni izto#ljiv;


Agreement + Consideration = Contract
to je pravno zavezujo"e

Angle!ko pravo bo agreement (oziroma arrangement ali understanding, "e se uporabi
nevtralen izraz) obravnavalo kot contract, "e izpolnjuje !tiri glavne zahteve:

1.) the parties' intention to be legally bound pomembna je volja strank, da se
zave#eta;

2.) certainty as to terms vsebina zaveze, obveznosti stranke;

3.) offer and acceptance ponudba in sprejem; v pogodbenem okolju je
presumpcija, da "e nekaj izjavi!, da je to ponudba;

4.) valuable consideration.


$e so izpolnjene te zahteve, je rezultat obi"ajno veljavna, zavezujo"a (izto#ljiva)
pogodba.


1
M. H. Whincup, Contract law and Practice, Kluwer Law international, The Hague[etc.] 2001.


INTENTION

Sodnik mora odkriti in potem uveljaviti (give effect) namene oz. smotre strank
(intentions). V"asih pa je dejanski namen (smoter) ene od strank nemogo"e izvr!iti,
tako da lahko gleda zgolj na zunanji izgled agreementa in zaobjame le tisto, kar so
stranke objektivno gledano nameravale (objectively appear to have intended) kar je
lahko povsem druga"no od dejanskih namenov.

Kot stvar splo!nega na"ela v common law agreements in domestic, family or social
settings niso mi!ljeni, da bi bili pravno izterljiv (enforceable).
Druga"e pa je, "e so izjave ali obljube dane v komercialnem kontekstu kar lahko
vklju"uje tudi dru#insko podjetje oz. dejavnost. Se pa mora lo"iti med:

1.) prodajnim nakladanjem (sales talk oz. puff), ki je brez pravnega u"inka;

2.) izjavah o dejstvih, ki naj pritegnejo drugo stranko v pogodbo (t. i.
representations) in med

3.) dejanskimi pogoji pogodbe.


43./2 Volja
Reklame
Carlill v. Carbolic Smoke Ball Co., 1893
Gentlemens agreements (honour clause)
! Rose & Frank v. Crompton, 1923
! Edwards v. Skyways, 1964


Reklame

Reklame na"eloma ne zavezujejo, saj so preve" splo!ne, pomenijo le informiranje
potencialnih kupcev ali vabilo na vstop v pogajanja glede pogojev za morebitno
kasneje sklenjeno pogodbo (invitations to treat).

Izjemo pomeni sodna odlo"ba v primeru Carlill v. Carbolic Smoke Ball Co. iz leta
1893:

1.) !lo je za reklamiranje tablet proti gripi, kjer so rekli, da "e vseeno zboli!, da
dobi! 100 funtov;

2.) neka gospa to naredila in zahtevala izpla"ilo, ker je zbolela, a je proizvajalec
rekel, da niso mislili resno (da je !lo za puff) oz. da je !lo najve" za vabilo za
pogajanja;

3.) sodnik je rekel, da je reklama vsebovala jasno in dejansko ponudbo, prav tako
je bil dokazan sprejem ponudbe, tako da ni moglo iti za puff;


4.) alternativno je dru#ba trdila, da ne more! skleniti pogodbe z neznano osebo, ki
ni formalno sprejela pogodbe;

3.) sodi!"e je zavrnilo tudi to in prisodilo pla"ilo 100 funtov in reklo, da zavezuje
tudi javnosti dana izjava (kot nagrada za najdbo izgubljenega ku#ka ni treba, da
se javi! in predstavi! prej oz. da napi!e! npr. pismo, da sprejema! ponudbo).


Sledi torej, da oglasi, ki zgolj obljubljajo brez predloga ali zahteve za dejanjem
(reciprocal action) bralca oglasa, niso izvr!ljivi.


Gentlemen's agreement (honour clauses)


44./2 Rose & Frank v. Crompton, 1923
This arrangement is not entered into nor is this memorandum written as a formal or
legal agreement, and shall not be subject to legal jurisdiction in the law courts either
of the United States or England, but it is only a definite expression and record of the
purpose and intention of the parties concerned, to which they honourably pledge
themselves.


V primeru Rose & Frank v. Crompton iz leta 1923 je bila sklenjena pogodba o
trgovskem zastopanju:

1.) zastopnik (agent) v ZDA, principal v Angliji;

2.) stranki nista sklenili pogodbe, ampak "astno zavezo (gentlemen's
agreement) izrecno sta zapisali, da ni izto#ljivo, ampak da "astno zavezuje to
common law dopu!"a in v skladu s tem zavra"a, da bi bilo to izto#ljivo;

3.) angle!ka stranka je nato 'dogovor' odpovedala brez upo!tevanja odpovednega
roka;

4.) Ameri!ki zastopnik je to#il pred angle!kim sodi!"em, to#enec pa trdil, da
pogodbe ni, s tem pa ni kr!itve;

5.) sodi!"e reklo, da to, kar je v samem gentlemen's agreement-u, res ni izto#ljivo,
druga"e pa velja za posamezna navodila ameri!kega agenta, ki jih je druga stranka
#e sprejela, brez sklicevanja na honour clause to pa se mora izpolniti ali pla"ati
od!kodnina, ker gre za nove in samostojne (self-contained) contracts.


Honour clause mora biti nedvoumna.

V primeru Edwards v. Skyways iz leta 1964 je delodajalec zaposlenim obljubil
odpravnine, "e dajo odpoved, nato pa ni hotel pla"ati. Klju"no je bilo vpra!anje, ali so
dali odpoved zaradi odpravnine (vzro"na zveza) "e je odgovor pozitiven, je
izto#ljivo, sicer pa ne.



CERTAINTY

Gotovost pogodbene vsebine

45./2 Gotovost
Dogovor o klju"nih dolo"bah
price to be agreed
Harvey v. Pratt, 1965
Na"elno soglasje
Malcolm v. Oxford University, 1991
Australian and New Zealand Banking v. Frost, 1989 (AUS)


V skladu s prej navedeno zahtevo po dejanskem oz. pripisanem namenu biti pravno
zavezan (intention to be legally bound) je jasna potreba za gotovostjo ali jasnostjo
izrazov v pogojih (terms) pogodbe.

Splo!no na"elo je, da bo neuspeh glede sporazuma, tj. nesoglasje o bistvenih pogojih
(klju"nih elementih) pogodbe ali dvom o pomenu takega pogoja najverjetne
povzro"il, da bo contract neizto#ljiv (unenforceable). Taki elementi so denimo:

1.) cena,
2.) pla"ilo,
3.) koli"ina,
4.) datumi ipd.


V primeru May and Butcher v The King iz leta 1929 je bila klavzula at a price to be
agreed. To !e ni !telo za pogodbo, ampak predpogodbo. To pa ne velja, "e cena ni
bistven element pogodbe!

Na splo!no sodniki #elijo dati ekonomsko veljavo spornim dogovorom, tj. raje, kot da
jih razveljavijo oz. razglasijo za ni"ne s strogo ali dobesedno interpretacijo (pravo
naj ne bo uni"evalec kup"ij).

A je v"asih te#ko zadovoljiti te te#nje. V primeru Harvey v. Pratt, 1965, je !lo za
najem nepremi"nine, dolo"eno pa je bilo vse razen tega, kdaj stopi v veljavo. Sodi!"e
je reklo, da je to klju"ni element in da pogodba ni izto#ljiva, tj. da je void zaradi
uncertainty, ni pa niti posku!alo ugotoviti, kateri datum sta imeli stranki v mislih.

V"asih pa sodi!"e mora sprejeti, da je kak element negotovosti neobhoden in
nepomemben, denimo v pogodbi za pribli#no 1000 ton ali dostavo na ali okoli
dogovorjenega datuma. Pogodba ni torej nujno negotova zgolj zato, ker omogo"a eni
strani, da spremeni nekatere podrobnosti.


Agreements in principle


V"asih pa je dovolj na"elno soglasje. Pri gospodarskih pogodbah.

V primeru Malcolm v. Oxford University, 1991, je !lo za dogovor med zalo#ni!kim
podjetjem in avtorji o pisanju u"benika, a nista bila dolo"ena niti cena (honorar) niti
honorar.
Sodi!"e je reklo, da to niso bistveni elementi in da je izto#ljivo. Pri teh pogodbah je
bistven dogovor, da nekdo napi!e knjigo na neko temo, ostalo pa ni tako pomembno.

V primeru Australian and New Zealand Banking v. Frost, 1989 (AUS), je spet !lo za
zalo#ni!ko pogodbo, a je tu sodi!"e reklo, da sta cena in koli"ina bistvena elementa
ter da pogodba ni izto#ljiva. %lo je za reklamno bro!uro in ne za u"benik kot zgoraj.

U"benik je specifi"na publikacija, zato je razlika!


Conditional terms (pogojni dogovori)

46./2 Gotovost
Pogojni dogovori
o Without prejudice
o Subject to contract
Letters of intent
o B.S.C. v. Cleveland Bridge Co., 1984


S klavzulama without prejudice ali subject to contract si zagotovi!, da se lahko
umakne! oz. dose#e!, da nih"e tega ne bo interpretiral kot pogodbo. Gre za to, da si
stranki pustita oz. imata namen, da dose#eta soglasje in se zave#eta !e o drugih
elementih. A "e gre le za to, da se ustna pogodba zapi!e, to ni" ne spremeni in tak
originalen usten dogovor oziroma provizori"en (za"asen) dogovor potem je izto#ljiv.

Letter of intent (pismo o nameri)

Tako pismo o nameri ne zavezuje. Gre za izraz pripravljenosti, da se sklene pogodba,
uporabi pa se predvsem, ko je za izpolnitev treba izvr!iti vrsto dalj!ih pripravljalnih
dejanj.

V primeru B.S.C. v. Cleveland Bridge Co., 1984, je kupec v teku pogajanj poslal
pismo o nameri, v njem pa je pisalo, da bi radi "imprej!njo dobavo, zato so prosili
proizvajalca, da za"ne delati in dobavljati !e pred sklenitvijo pogodbe:

1.) stranki se nato nista dogovorili o pogojih pogodbe, kupec pa zaradi spora glede
cene in "asa dobave ni hotel pla"ati predhodnih dobav, saj pogodbe kasneje nista
izpolnila;

2.) proizvajalec je vlo#il obogatitveno to#bo in zmagal, ker je kupec dobil hitro
dobavo, za katero je prosil v pismu o nameri;


3.) kupec pa je to#il na od!kodnino zaradi prepozne dobave sodi!"e je reklo, da
je to to#ba glede kr!itve pogodbe (breach of contract claim) in ker pogodbe ni
bilo torej ne more! kr!iti pogodbenega roka mu od!kodnina ni pripadala.

Letter of intent se uporablja tudi za pogajanja pred sklenitvijo pogodbe. $e je
pogodba nato sklenjena, se lahko pismo o nameri interpretira kot ponudba. Taka
pogodba pa ne bo razveljavljena zgolj zato, ker je bil del nje originalno zapisan kot
pismo o nameri.


Letter of comfort

47./2 Letters of comfort
Kleinwort Benson Ltd. v. Malaysia Mining Corp., 1889
o It is our policy to ensure that the business of (....) is at all times in a
position to meet its liabilities to you under above arrangements.
Commonwealth Bank of Australia v. TLI Management, 1990 (AUS)
o We confirm that the company will complete takeover arrangements



Letter of comfort (tola#ba, ugodnost, lagodnost) je namenjen temu, da se eni stranki
zagotovi, da lahko varno deluje na dolo"en na"in gre za moralno, ne pa za pravno
zavezo glede tega!

Primer Kleinwort Benson Ltd. v. Malaysia Mining Corp., 1889:

1.) dru#ba h"i je potrebovala velik kredit;

2.) dru#ba mati po!lje banki pismo, v katerem zapi!e, da je v skladu z na!o
poslovno politiko, da h"erinska dru#ba poravna svoje obveznosti do vas banke
(It is our policy to ensure that the business of (....) is at all times in a position to
meet its liabilities to you under above arrangements.);

3.) dru#ba h"i je dvakrat vzela kredit, v obeh primerih pa je dru#ba mati dala tako
izjavo;

4.) sodi!"e 1. stopnje je reklo, da je to garancija in da mora dru#ba mati pla"at,
sodi!"e 2. stopnje pa je reklo, da ni garancija, da je presplo!no (statements of facts
as to company policy) in da ni pravne zaveze.


So pa kritike glede tega, saj so bila to#en"eva zagotovila o"itno namenjena
ustvarjanju pravnih posledic in so jih dejansko tudi imela prepri"ala so banko v
odobritev kredita. Nekateri menijo, da daje to prevelik poudarek besedni konstrukciji,
obenem pa, da spodbuja poslovno nemoralnost.


Primer Commonwealth Bank of Australia v. TLI Management, 1990 (AUS):


1.) ni !lo za odnos mati h"i dru#ba mati je imela le namen prevzeti dru#bo h"i;

2.) banka dala kredit h"eri, dru#ba mati pa je poslala banki letter of comfort, v
katerem je potrdila, da bodo izvr!ili prevzem (We confirm that the company will
complete takeover arrangements );

3.) sodi!"e je reklo, da je izjava premalo konkretna, da bi zavezovala dru#bo
mater da izraz confirm ni dovolj, da je v tem primeru dvoumen in da je !lo
zgolj za izraz namena;

4.) ta odlo"itev je bila sicer kritizirana.


Pri gospodarskih pogodbah morajo biti izrazi jasni, precizni, nedvoumni!


Course of dealings; trade usages; implied terms

Predhodno poslovanje med stranka je lahko tudi uporabljeno za razlago o"itnih
negotovosti v njunem dogovoru, prav tako pa lahko pri tem pomaga medsebojna
pogodbena zgodobvina strank in/ali obi"aji v panogi.

Offer and acceptance

48./2 Sklenitev pogodbe
Ponudba in sprejem
Soglasje volj glede bistvenih elementov
Conclusion by conduct (sklenitev s konkludentnimi dejanji)


V vsakem pravnem redu zahteva pogodba a meeting of minds konsenz. Osnovna
elementa tega konsenza sta:

1.) ponudbe ene stranke in

2.) sprejem pogojev ponudbe od druge stranke.


Ko je to izpolnjeno, sta stranki ad idem of one mind.

Vendar pa ni nujno, da ste oba elementa izrecno ozna"ena kot taka, tj. kot ponudba in
sprejem ponudbe obstoj ponudbe, sprejema ali obeh elementov konsenza je lahko
impliciran z dejanji strank(e) (konkludentna dejanja).


OFFER (PONUDBA)

49./2 Ponudba
Ponudba in vabilo k pogajanjem/ponudbi
Trajanje ponudbe



Izraz offer ne pomeni avtomati"no, da gre za ponudbo (enako velja za sprejem) to
je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Ponudba mora biti sufficiently precise to be capable of acceptance.

Razlikovanje med ponudbo (offer) in vabilom k ponudbi oz. pogajanjem (invitation to
treat) v angle!kem pravu ni tako pomembno, ker lahko ponudbo prekli"e!. Ponudba k
pogajanjem je le stadij pred ponudbo: izraz splo!ne pripravljenosti za trgovanje, kot
tak pa brez pravnega u"inka (ve"ina reklam sodi sem).

Ponudba je v osnovi predlog, ki je lahko prosto sprejet ali zavrnjen. $e oseba nima
izbire, potem ne gre za veljavno ponudbo.


Quotation (= navedba cene, navedek cene):

1.) zaprosi! potencialnega pogodbenega partnerja, da te informira o izbiri; on ti
po!lje informacije o izdelkih in/ali ceni, a ta cena ne zavezuje; ni torej ponudba, je
pa to pogosto del ponudbe;

2.) splo!no gledano velja enako, ko kupec v samopostre#ni izbere blago.


Odvisno od okoli!"in pa so lahko tudi cene v quotations ali tenders zavezujo"e.


Duration of an offer

Ponudba, v kateri pi!e, koliko "asa velja (ponudba, ki sama dolo"a koliko "asa traja),
se izte"e z iztekom tega "asa, lahko pa je seveda tudi vzeta nazaj. $e "as trajanja
ponudbe ni dolo"en, se vsak posamezen primer presoja posebej, in sicer je kriterij
razumnost (reasonable time).


REVOCATION OF AN OFFER (preklic ponudbe)

50./2 Preklic ponudbe
Preklicljivost (A)
Na"elna preklicljivost (UCC, DK, NL)
A firm offer for the purchase or sale of goods given by a merchant in a signed
writing is not revocable for lack of consideration (UCC, 2-205).
Na"elna nepreklicljivost (D )


Preklic/umik ponudbe ZOR ni razlikoval, OZ pa (??)

Za preklic gre, ko naslovnik ponudbo #e prejel, ni pa je !e sprejel, in ponudnik jo
prekli"e.


Po angle!kem pravu je vsaka ponudba do sprejema preklicljiva, tudi "e v njej pi!e, da
ni (dokler ni sprejeta, seveda, ker imamo potem #e pogodbo)! Preklic za"ne pa
u"inkovati !ele, ko prejemnik ponudbe izve za ponudnikov namen, da bo ponudbo
preklical. Ponudba osebnih storitev je nujno preklicana s ponudnikovo smrtjo.

Uniform Commercial Code (UCC) glede ponudbe niso sledili nem!kemu pravu,
tako da je na"elno preklicljiva. Vendar pozna UCC koncept t. i. trdne ponudbe (firm
offer), katere pogoj pa sta:
a) da jo da trgovec;
b) da jo da pisno.


V nem!kem in slovenskem pravu je na"elna nepreklicljivost.

25. "len OZ (u"inek ponudbe):

(1) Ponudnika ve#e ponudba, razen "e je izklju"il svojo obveznost, da
ostane pri ponudbi, ali "e ta izklju"itev izhaja iz okoli!"in posla.
(2) Ponudbo lahko ponudnik umakne samo, "e je naslovnik prejel umik,
preden je prejel ponudbo, ali so"asno z njo.


ACCEPTANCE (sprejem)

51./2 Sprejem
Protiponudba
o Stevenson v. Mc Lean, 1880
o Northland Airlines v. Ferranti, 1970
Battle of forms


Angle!ko pravo pravi, da ima ponudba contractual significance samo, "e je
pogojena s protiobljubo (consideration) tj. "e je ve" kot obljuba dati ali narediti nekaj
brez protiusluge. Izrecno ali implicitno mora ponudba terjati, da se naredi nekaj v
zameno, "e naj bo zavezujo"a. Sprejem ponudbe mora torej vklju"evati prejemnikovo
izrecno ali implicitno soglasje s tem, da bo naredil, kar ponudnik od njega zahteva
oz., v dolo"enih primerih, da to #e kar naredi.

Sprejem ponudbe se mora vsebinsko ujemati s ponudbo (zrcalna slika), sicer
govorimo o protiponudbi.


Counter-offer (protiponudba)

Ko je #e sprejem sam pogojen (conditional), in ne neposredno strinjanje s ponudbo,
kakr!na je bila dana, potem ne moremo biti sprejema ponudbe, temve" gre lahko zgolj
za protiponudbo. U"inek protiponudbe je, da odpravi ponudbo.


V"asih se lahko pojavijo te#ave pri razlikovanju med protiponudbo in poizvedbo ali
pro!njo za dodatnimi informacijami.

Stevenson v. Mc Lean, 1880:
2


5 QBD 346 Queen's Bench Division
The defendant held documents of title to certain quantities of iron and offered to sell
them to the plaintiff for 40/- cash, indicating that the offer would be held open until
the following Monday. The plaintiff was a broker and would only buy once they had
lined up a buyer to take from them.
On Monday at 9:42am P sent a telegram to D sounding out what flexibility there
might be to negotiate before the days trading got under way. The market was unstable
and P wanted to know the negotiating range. "Please wire whether you would accept
40 for delivery over 2 months, if not, longest time limit."
There was no response from D and P later purported to accept the original offer. D
claimed that the acceptance was not effective as their telegram had rejected the offer
by way of counter-offer.
HELD
This case should be distinguished from Hyde v Wrench (1840). In that case D had
offered his estate for 1000. P offered to pay 950. When this was refused, P then
purported to agree to pay the full 1000. P could not claim the estate, because his
original counter-offer had put an end to D's offer.
Here, the telegram was not a counter-proposal, but a mere inquiry "which should have
been answered" [morally or legally?]. It was not as a rejection of the offer. Pothier
has suggested a more subjective view. He has argued that if the offeror changes their
mind (but does not communicate this) before acceptance, then at the moment of
acceptance, there is no meeting of minds, and therefore no contract (Cooke v Oxley).
However a more objective view is preferable. Once an offer is made, it is taken to be
continuing each moment until accepted or withdrawn. The law will regard the
intention evidenced in the offer as continuing, until notice of its revocation has been
communicated to the other party. As stated in Byrne v Van Tienhoven (1880) "an
uncommunicated revocation is, for all practical purposes and in point of law, no
revocation at all".
As no notice of withdrawal was given by the offeror, the P could regard it as a
continuing offer, and their acceptance of it made the contract complete.


Northland Airlines v. Ferranti, 1970:


2
Glej tudi http://netk.net.au/Contract/Stevenson.asp.

1.) !lo je za prodajo letal med Anglijo in Kanado;

2.) kupec je poslal sporo"ilo prodajalcu, da sprejema ponudbo za nakup letala, a
dodal: Please confirm delivery to be made within 30 days.;

3.) to se je !telo za pomemben nov pogoj, ki prej ni bil omenjen, !e manj pa
sporazumno sprejet; njegov u"inek je torej bil, da je !lo za protiponudbo, ki je
terjala, da se o celotnem dogovoru znova pogaja.


Ta drugi primer se je torej re!il druga"e kot prvi, "eprav kupec morda ni mislil ni"
drugega.


Battle of the forms (nasprotujo"i si splo#ni pogoji)

52./2 Battle of forms
"Last shot theory
"First shot theory
"Kombinacija
"$rtanje nasprotujo"ih si pogojev
"Pogodba ni sklenjena


Splo!ni pogoji se pri gospodarskih subjektih pogosto uporabljajo ter, so pogosto del
ponudbe in del sprejemne izjave. $e pa si ti splo!ni pogoji nasprotujejo, potem ni
izpolnjeno pravilo zrcalne slike.

$e imamo pogodbo, pogoji pa so razli"ni, a se jih da uskladiti, da pridemo do nekega
harmoni"nega rezultata, potem je vse v redu. V nasprotnem pa, tj. "e so razlike
nepremostljive oz. so si dolo"be nasprotujo"e, jih je treba nadomestiti z 'reasonable
implication'.

V ve"ini primerov je tako, da imamo pogodbo takoj, ko so odposlani in sprejeti zadnji
od ve" splo!nih pogojev, brez da bi prejemnik ugovarjal.

Za razre!itev te#ave imamo dva pristopa oz. dve teoriji:

1.) last shot theory obveljajo splo!ni pogoji, ki so zadnji sporo"eni in prejemnik
ne ugovarja; "e prejemnik ne ugovarja, se !teje, da jih je sprejel to je splo!no
stali!"e angle!ke sodne prakse;

2.) first shot theory obveljajo prvi splo!ni pogoji; to je npr. v primeru, ko
prodajalec ponudi, da bo prodal po dolo"eni ceni pod pogoji, ki so navedeni na
hrbtni strani, kupec pa blago naro"i na obrazcu naro"ila s svojimi splo!nimi pogoji
na hrbtni strani "e je razlika tako bistvena, da bi vplivala na ceno, kupec od tega,
"e ni na to prodajalca posebej opozoril, ne sme profitirati.

Lahko pa splo!ne pogoje "rtamo in uporabimo pravo re"emo, da pogodba sploh ni
bila sklenjena.

Pomanjkljivosti obeh teorij sta v tem, da se v"asih ne da dolo"iti, kateri splo!ni pogoji
prevladajo (npr. pri arbitra#ni klavzuli).

53./2 Battle of forms
"B.R.S. v Crutchley, 1967
"Butler Machine Tools Co. Ltd. v. Ex-Cell-O Corp. 1979
on the terms and conditions stated therein
"Ferguson Shipbuilders v. Voith Hydro, 2000 (Schotland)


Primer British Road Services v Chrutchley, 1967:

1.) dru#ba B.R.S. po!lje !oferja, da dobavi predmet prodaje kupcu;

2.) !ofer izro"i kupcu blago in dobavnico, na kateri so bili prodajal"evi splo!ni
pogoji;

3.) kupec z #igom potrdi dobavnico, na #igu pa pi!e, da je sprejel pod svojimi, tj.
kup"evi splo!ni pogoji;

4.) !ofer ne ugovarja in tudi B.R.S. kasneje ne;

5.) sodi!"e re"e, da obveljajo kup"evi pogoji (last shot theory); ker prodajalec ni
reagiral, je sprejel kup"eve pogoje; reklo je, da je bila dobavnica B.R.S ponudba,
kup"ev #ig pa protiponudba ker prodajalec ni ugovarjal, se !teje, da je sprejel
protiponudbo.


Primer Butler Machine Tools Co. Ltd. v. Ex-Cell-O Corp., 1979:

1.) prodajalec je poslal kupcu (quotation) cene za nakup stroja, na hrbtni strani pa
so splo!ni pogoji, ki vsebujejo zapis, da ti splo!ni pogoji prevladajo (prevail) nad
katerimikoli pogoji v kup"evem naro"ilu, med drugim pa dopu!"ajo tudi, da
prodajalec zvi!a ceno;

2.) kupec naro"i stroj, za naro"ilo pa uporabi obrazec, ki vsebuje njegove, tj.
kup"eve splo!ne pogoje (brez pravice enostranske spremembe cene), ti pa so
vsebovali zahtevo, da prodajalec potrdi, da sprejmem naro"ilo pod tu navedenimi
pogoji;

3.) ko prodajalec prejme to naro"ilo, ga podpi!e, a zraven odpo!lje nazaj pismo,
da izpolnjuje naro"ilo v skladu z originalnimi quotations (prvotno dolo"eno ceno
oz. ponudbo);

4.) neke zamude povzro"ijo povi!anje stro!kov, prodajalec pa je hotel, da jih po
klavzuli spremembe cene povrne kupec;

5.) sodi!"e re"e, da je dal ponudbo sprva prodajalec, a je nato sprejel kup"evo
nasprotno ponudbo; tisto spremno pismo pa da je le dolo"ilo o blagu/ceni, ne pa

tudi o drugih splo!nih pogojih, tj. o tem, da lahko prodajalec enostransko zvi!a
ceno.


Tu vidimo, da "e nekdo vrne potrditveni obrazec s tujimi splo!nimi pogoji, s tem
izgubi prednost, da je prvi" rekel, da bodo veljali njegovi pogoji. Kaj se zgodi, "e tega
obrazca ne vrne, pa je pokazal naslednji primer.

Primer Ferguson Shipbuilders v. Voith Hydro, 2000 (Schotland):

1.) 13. oktobra ste se stranki dogovorili o predmetu pogodbe, "asu dobave, ceni, tj.
o vsemu, tudi o tem, da veljajo kup"evi splo!ni pogoji;

2.) 24. oktobra kupec po!lje splo!ne pogoje in obrazec (acknowledgment of order
form), katerega naj prodajalec potrdi;

3.) 26. oktobra prodajalec sporo"i, da je faks prejel, obrazca pa ne po!lje nazaj;

4.) 26. novembra prodajalec po!lje svoj acknowledgment of order form s
svojimi splo!nimi pogoji, kupec pa ga ne vrne;

5.) sodi!"e je odlo"ilo, da je bilo vse dogovorjeno in pogodba sklenjena #e 13.
oktobra, dejstvo pa, da prodajalec ni vrnil kup"evega obrazca, ne spremeni
ni"esar; dejstvo, da je prodajalec poslal svoj obrazec, bi lahko interpretirali kot
predlog za spremembo pogodbe, a ga kupec pa" ni sprejel.


Pravilo last in time pa se ne uporabi, ko je enkrat soglasje dose#eno. Ko je enkrat
pogodba sklenjena, lahko vse daljnose#ne spremembe s strani ene stranke vodijo h
kr!itvi pogodbe (breach of contract).



CONSIDERATION AND ESTOPPEL

58./2 Consideration

Consideration je nujen za izto#ljivost pogodbe, ni dovolj soglasje volj.
V kontinentalnem pravu imamo pacta sunt servanda, tj. je notri moralni element.
Angle#i pa tega nimajo, ampak utemeljujejo vztrajanje pri pogodbi z ekonomskim
interesom obeh strank.

59./2 Gospodarske pogodbe
"In consideration of payment of the sum of & 10,000 the seller agrees to sell
"In consideration of the buyers promise to pay & 10,000 the seller agrees to sell


Consideration je obljuba nasprotne dajatve, izpolnitve, ali pa sama nasprotna dajatev.
Izrecno se opredeli tudi obveznost druge stranke. Samo v tem primeru je izto#ljivo, je
contract.

Gre za to, da oseba ne more uveljaviti obljube, "e ni sama dala za to consideration,
bistvo ideje pa je v mutuality ali reciprocity (a quid pro quo). Gre za ceno, za katero
se promisee strinja da jo bo pla"al oz. neko dobrino, ki jo bo prenesel v zameno za
obljubo druge osebe.
Enostranska ponudba (bare promise ali nudum pactum) ni izto#ljiva! A "e je notri tudi
znesek za pla"ilo, potem je lahko izto#ljiva; tako v angle!kem pravu naredijo trdno
ponudbo.

Predpostavke za to#bo so bile #e v preteklosti:

1.) nedopustno ravnanje;
2.) !koda na eni strani.


Izjeme od consideration:

1.) darilna pogodba tu forma nadomesti consideration;

2.) estoppel tudi ta lahko nadomesti consideration.


60./2 Temeljna pravila
Consideration must not be past
Consideration must move from the promisee
Consideration must be sufficient


Consideration mora izpolnjevati dolo"ene predpostavke:

1.) ne sme biti pretekla, mora biti vzajemna;

2.) dati jo mora tisti, ki nekaj prejme, tj. komur se kaj obljubi (promisee) tisti, ki
dobi obljubo, consideration mora dati tistemu, ki je prvi obljubil;

3.) biti mora zadostna, u"inkovita imeti mora neko ekonomsko vrednost.


61./2 Consideration must not be past
Executory
Executed
Past


Consideration lahko opredelimo kot:

1.) executory obljuba, da bo! nekaj storil;

2.) executed to, kar je narejeno in izpolnjeno;


3.) past past consideration se nana!a na izvr!eno dejanje ali dano obljubo brez
pogodbenega namena; npr. stranka nekaj naredi zastonj, naknadno ho"e imeti
pla"ilo.


Prvi dve sta veljavni obliki consideration, zadnja pa ne, tako da naknadna obljuba ne
more biti izterjana. $e originalno dejanje ali obljuba nista izraz odgovora na neko
dejanje ali obljubo, se slednjega ne da izterjati.


62./2 Consideration must not be past
Ruscorla v. Thomas, 1842
Re Caseys Patents, 1892
Pao On v. Lau,1979
A re!i B-ja, ki se utaplja. B ob re!evanju ni" ne obljubi, naknadno pa mu obljubi
nagrado. To je past consideration, tako da B nagrade ni dol#an dati. Storitev A-ja ni
bila storjena v zameno, da bo B nekaj dal. Consideration torej ne sme obstajati v neki
pretekli storitvi.

Primer Ruscorla v. Thomas, 1842:
1.) prodajalec dobavi konja in kupec ga pla"a, prodajalec pa nato ob dobavi
zagotovi, da konj ni zloben;

2.) konj kasneje brcne novega lastnika, kupec pa ho"e od!kodnino, ker da je
prodajalec kr!il pogodbo;

3.) sodi!"e zahtevek zavrne, "e! da je bila garancija, da konj ni zloben dana
naknadno, tj. ne v zameno za kupnino, s tem pa je bil ta obljuba brez protiusluge
(brez consideration).

Primer Re Caseys Patents, 1892:
1.) delodajalec je obljubil delavcu nagrado za delo, ki ga je delavec #e opravil,
kasneje pa mu no"e pla"ati;

2.) to delo je bilo opravljeno v preteklosti, nagrado pa je obljubil naknadno, zato
delodajalec trdi, da pri njegovi obljubi ni bilo consideration in da tako ni
pogodbe;

3.) sodi!"e pa je reklo, da mora pla"ati, ker je bila nagrada dogovorjena #e prej, tj.
da #e, ko se je delo za"elo izvajalo, da sta obe stranki razumelo, da se bo za to
delo dobilo neko pla"ilo, kakor je bilo sedaj obljubljeno; s tem je delodajalec
naknadno le dolo"il kon"en znesek.


Primer Pao On v. Lau, 1979:
1.) prodajalec proda delnice kupcu in mu obljubi, da bo pokril razliko med
nakupnim in morebiti padlim te"ajem;

2.) kupec je dokazal, da je bila garancija pogoj, da je sploh kupil, tj. da je kupnina
consideration, zato mu sodi!"e ugodilo;


3.) sodi!"e je dejansko ugotovilo, da sta bili tisto, kar sta se zdeli dve transakciji,
zgolj ena.




63./2 Consideration must move from the promisee
Pogodba v korist tretjega
Garancije
Collateral contract
o Heilbut Symons v. Buckleton,1913
o Barry v. Davies 2000,
o Wells v. Buckland Sand,1964
o Andrews v. Hopkins, 1965


Consideration mora dati tisti, ki nekaj prejme, dati pa jo mora tistemu, od katerega je
prejel, ne tretjemu (vzajemnosti obljub).


Garancije proizvajalca

Garancija je obi"ajno obljuba glede kakovosti ali koli"ine ali glede opravitve neke
storitve. $e pa je taka obljuba dana od proizvajalca, kako lahko kupec, katerega
pogodba je obi"ajno sklenjena zgolj s prodajalcem, tako obljubo izto#i?
To te#avo je za potro!nike v Angliji re!ila evropska direktiva, in sicer EU Sales of
Consumer Goods and Associated Guarantees Directive 1999. A "e kupi poslovni
subjekt od koga drugega, kot neposredno od proizvajalca, imamo spet te#avo. V ZDA
so pogosto artiklom, ki jih kupec kupi, prilo#eni karton"ki, ki jih mora kupec vrniti
proizvajalcu (= consideration).

Lahko pa se uporabi tudi teorija collateral contract. Gre za dodatno pogodbo, ki se
fingira. $e denimo garancija zahteva, da kupi! dobrino od poobla!"enega prodajalca,
imamo tu consideration v okviru nove pogodbe: "e ti kupi! pri takem prodajalcu, ti jaz
garantiram popravilo. Teorijo je postavil sodnik v primeru Heilbut Symons v.
Buckleton, 1913.

Primer Barry v. Davies, 2000: !telo se je, da je prodaja na avkciji vklju"evala tako
pogodbo med kupcem in prodajalcem, kot tudi kolateralno pogodbo med kupcem in
avkcijsko hi!o (auctioneer).


Primer Wells v. Buckland Sand, 1964:
1.) vrtnarija je spra!evala za nasvet glede zemlje, proizvajalec pa je priporo"il
lasten produkt;

2.) kupec kupil zemljo pri poobla!"enem prodajalcu vrtnariji;


3.) zemlja se je izkazala za !kodljivo, kupec pa je to#il proizvajalca prodajalca
ni mogel, ker mu je ta dal tisto, kar je zahteval;

4.) sodi!"e je reklo, da se fingira pogodba med kupcem in proizvajalcem; ko je
namre" predstavnik proizvajalca dejal, kar je kupec spra!eval, je !lo za pogodbeno
zavezo: $e kupi! na!o zemljo pri poobla!"enem prodajalcu, obljubljamo, da je
najbolj!a za tvoje potrebe.;

5.) to#nikov nakup je bil torej consideration v zameno za obljubo in ne zgolj
dejanje, ki se je na obljubo zana!alo.


Garancija sicer ni treba, da je pisna, niti ni treba, da sta proizvajal"evo zagotovilo ali
obljuba dana izrecno kot garancija. Kupec v trenutku nakupa navsezadnje lahko tudi
ne ve za garancijo, pa to ni ovira.

Primer Andrews v. Hopkins, 1965:

1.) prodajalec avtomobilov je kupcu rekel, da je nek avto dober majhen avtobus,
kateremu bi zaupal svoje #ivljenje;

2.) kupec ga je kupil, a se je avto pokvaril;

3.) sodnik je rekel, da je tista prodajal"eva izjava v bistvu predstavljala garancijo,
da je avto v dobrem stanju; kupec pa je s tem, ko je sklenil pogodbo, dal
consideration za prodajal"evo obljubo.


64./2 Section 2-318 UCC
A sellers warranty whether express or implied extends to any natural person who is
in the family or household of his buyer or who is a guest in his home if it is
reasonable to expect that such person may use, consume or be affected by the goods
and who is injured in person by breach of the warranty. A seller may not exclude or
limit the operation of this section.


Seller je torej tu proizvajalec, vmesni "leni, vse do zadnjega prodajalca, ki je prodal
kupcu.


Consideration must be sufficient, but need not be adequate

65./2 Consideration must be sufficient, not adequate
Obljuba izpolnitve obstoje"e dol#nosti
o White v. Bluett
o Stilk v. Myrick,1809
o Williams v. Roffey, 1989
o Swain v. West, 1936
Sprejem delnega pla"ila dolga
o Foakes v. Beer, 1884

o Izjeme


Consideration mora imeti neko ekonomsko vrednost (sufficient), ni pa nujno, da
ustreza vrednosti dajatve nasprotne stranke, tj. ni treba, da je ekvivalent obljubi, ki jo
zagotavlja.
Lahko ima tudi simbolno vrednost, "e se s tem brez relevantnih napak volje, tj.
prevare ali sile strinja dajalec prvotne obljube (promisor). Angle!ko pravo v na"elu
ni zaskrbljeno nad pravi"nostjo kup"ije (laisser-faire filozofija 19. stoletja, pa") je
pravo trgovcev in poslovne#ev, ki se pogajajo pod istimi pogoji. Osnovna filozofija
je, da angle!ko pravo ne bo na novo zapisalo pogodb med strankami v imenu
abstraktnih idealov po!tenosti ali pravi"nosti (slab prevod fairness or justice).


Insufficient consideration

Golo dejstvo, da izra#a obljuba obstoje"o moralno zavezo, ali da je taka zaveza
dokazana, ker je pisna, samo po sebi !e ne naredi te obljubo izto#ljive. Taka bi postala
!ele, "e je bila zahtevana in dana v zameno za drugo obljubo ali dejanje.

Primer White v. Bluett, 1835:

1.) o"e je obljubil sinu, da mu bo odpustil obstoje"e dolgove, "e mu ta obljubi, da
ga ne bo ve" moril glede pravi"nih dele#ev na dru#inskem premo#enju;

2.) sinova obljuba se je nana!al na nekaj, kar je bil itak dol#an izpolniti, kot taka
pa ni imela dodatne vrednosti, tj. ni bilo consideration o"etova obljuba ni
vezala izvr!evalce o"etove zapu!"ine.


Obljuba izpolnitve obstoje"e obveznosti obljubi! nekaj, kar si #e itak dol#an ali pa
obljuba ne"esa, k "emur te zavezuje zakon, nima ekonomske vrednosti in s tem to ni
consideration! Tako npr. policija ne sme zara"unati za tiste storitve, ki jih itak mora
opravljati (npr. skrbeti za javni red in mir). Za dodatne storitve pa bi na drugi strani
lahko zahtevala pla"ilo.


Primer Stilk v. Myrick, 1809:

1.) v "asu Napoleonovih vojn je bil kapitan ladje soo"en z zapu!"anjem posadke;

2.) obljubi preostalim mornarjem, da jim bo izpla"al tudi tisti del pla"e, ki bi
pripadal mornarjem, ki so krov zapustili, "e ostanejo na ladji do namembnega
pristani!"a;

3.) potem no"e pla"ati, sodi!"e pa mu je dalo prav in reklo, da so bili mornarji
tako ali zavezani ostati na ladji, dokler jih zavezuje pogodba;


Primer Williams v. Roffey, 1989:


1.) izvajalec del na gradbenem projektu je bil odvisen od podizvajalcev;

2.) re"e enemu od podizvajalcev, da mu bo pla"al ve" in mu s tem pomagal iz
finan"nih te#av, "e se potrudi in opravi svoje delo pravo"asno;

3.) podizvajalec opravi svoje delo, izvajalec pa no"e pla"ati !e dodatka;

4.) Court of Appeal je odlo"il, da je izvajalec v zameno za svojo obljubo dobil
novo korist v tem, da ni bil odgovoren svojemu naro"niku za kr!itev pogodbe
zaradi zamude;

5.) strogo gledano pa podizvajalec sicer so izklju"ili, da bi izsiljeval (duress)
izvajalca ni dal prav ni"esar v zameno odlo"itev sodi!"a se zdi gospodarsko
ustrezna, a se obenem zdi, da je v nasprotju s pojasnjenimi na"eli; sodnik je rekel,
da zato ni apliciral re!itve iz Stilk v. Myrick, 1809 (zgoraj), ker je bil tisto
rigorozen "as vojne.


Primer Swain v. West, 1936:

1.) delodajalec je sumil, da mu delavci kradejo in je enemu obljubil, da ga ne bo
odpustil, "e zato#i druge;

2.) nato ga je vseeno odpustil, sodi!"e pa je reklo, da ni consideration, ker je bil
delavec s svojo pogodbo itak zavezan dati tak!ne informacije oz. biti lojalen
delodajalcu.


Part payment in full settlement (sprejem delnega pla"ila dolga)

Upnik sprejme delno pla"ilo dolga, nato pa se premisli in ho"e vse. Dol#nik mu ni dal
ni"esar v zameno za obljubo, ni consideration, upnik pa si tako lahko premisli in takoj
zahteva !e razliko.

Primer Foakes v. Beer, 1884:

1.) upnik se je strinjal #e prej je to#il na izpla"ilo , da se izpla"a dolg v obrokih;

2.) dol#nik to tokrat vestno odpla"al, upnik pa je nato to#il za obresti;

3.) House of Lords je odlo"il, da ni upnik dobil prav ni" v zameno za pristanek za
odpla"ilo v obrokih; ker ni consideration, upnik ni vezan z dogovorom.


Izjema od tega splo!nega pravila je: upnikova obljuba, da bo pristal na delno
popla"ilo, ga zavezuje, "e mu da dol#nik v zameno novo consideration:

1.) da pla"a nekaj pred dogovorjenim datumom (upnik dobi delno pla"ilo dolga, a
je to delno pla"ilo v zameno narejeno pred zapadlostjo dolga);


2.) da na pro!njo upnika izpla"a dolg v obliki drugih dobrin ali storitev (po
mo#nosti manj vrednih kot sam dolg);

3.) ali da na drug na"in utrpi prikraj!anje (detriment), ki sprva ni bil
dogovorjen.


V vseh teh primerih consideration imamo.


Privity of contract (THE PRIVITY PROBLEM)

66./2 Privity of contract
o Beswick v. Beswick, 1967
o Adler v. Dickson, 1954


Glavna te#ava zaradi consideration je vedno bila, da ko sta A in B sklenila pogodbo,
da bi koristila C-ju, C ni mogel izto#iti obljubljeno korist, ker sam ni dal
consideration v zameno. Taka oseba ni bila stranka pogodbe, v skladu z doktrino
soudele#be (the doctrine of privity, ie. privacy) pri pogodbi pa lahko le stranke
pogodbe uveljavljajo pravice iz njih.


Primer Beswick v. Beswick, 1967:

1.) ne"ak je bil zaposlen v stri"evem podjetju, stric pa mu re"e, da prenese nanj
podjetje, "e obljubi, da bo njegovi, tj. stri"evi #eni vsak teden po stri"evi smrti dal
pet funtov;

2.) stric umre, ne"ak prvi" pla"a, nato pa ne ve";

3.) sodi!"e odlo"ilo, da mora ne"ak pla"at, ker da je stri"eva #ena zastopnica
pokojnega strica; v nasprotnem ne bi !lo, ker stri"eva #ena ni bila stranka pogodbe
in ni bilo consideration.


Primer Adler v. Dickson, 1954:

1.) gospa Adler je kupila kri#arjenje v agenciji (posrednik), a ko se je vkrcavala na
ladjo Himalaya, je padla z mosti"ka, se po!kodovala in s kri#arjenjem ni bilo ni";

2.) zahtevala je od!kodnino, a ker je na karti pisalo, da prevoznik (izvajalec) ni
odgovoren, to#i kapitana ugotovi se, da ta je kriv, ker ni poskrbel za varno
vkrcavanje;

3.) ga. Adler (to#nica) je namre" trdila, da se kapitan v skladu z na"elom privity of
contracts ne more zanesti na omejitev odgovornosti v pogodbi, katere stranka sam
ni;


4.) Court of Appeal pa je rekel, da to ne dr#i, in razglasil, da in the carriage of
passengers as well as in the carriage of goods the law permitted a carrier to
stipulate not only for himself, but also for those whom he engaged to carry out the
contract; tak!na omejitev pa da je lahko izrecna ali implicitna;

5.) ironi"no je, da na tisti karti omejitev za izvajalce ni bila niti implicirana,
tako da se kapitan na exception clause ni mogel zanesti;

6.) VENDAR, a ko delavec v zvezi s svojo slu#bo povzro"i !kodo tretji osebi,
veljajo pravila o regresnih zahtevkih; kapitan je imel regres proti svojemu
delodajalcu; kljub temu torej, da je prevoznik omejil svojo odgovornost, je na
koncu moral pla"ati neomejeno.


Zaradi tega je pri!lo do sprememb Haa!kih pravil o prevozu pod konosamentom:
omejitve odgovornosti, ki si jih izgovori prevoznik, veljajo tudi za ostale, podrejene
(to pa ne velja za samostojne podizvajalce!).
Ta odlo"itev pa je spodbudila tudi ume!"anje posebnih, t. i. himalajskih klavzul
(Himalaya clauses) v tovorne list (bills of lading), tj. da omejitve odgovornosti
prevoznika veljajo tudi za ostale.
Pogodba med osebo in prevoznikom torej lahko u"inkuje tudi v razmerju do kapitana
u"inkuje izven sfere pogodbenih strank!


Privity of contract (exceptions)

67./2 Izjeme
Contracts (Rights of third Parties) Act 1999
Direktiva 1999/44
Zavarovanje
Property Act 1925 (nepremi"nine)
Carriage of Goods by the Sea Act (1992)
Patent Act (1977)
Agency
Assignment
o The Albazero, 1976


68./2 Izjeme
Letter of credit
Trusts
Quasi-contracts
o Shamia v. Joory, 1958
o Greenwood v. Bennett ,1972
Restrictive covenants
o kvalitativne pravice glede nepremi"nin
o Hire-purchase (rabokup)



Leta 1994 so nato v Angliji predlagali, da se doktrina consideration omili v takem
obsegu, da bodo imele tretje stranke mo#nost uveljaviti veljavne pogodbe v skladu z
nameni pogodbenih strank. Rezultat je bila temeljita reforma angle!kega
pogodbenega prava Contracts (Rights of Third Parties) Act 1999.


Izjeme (posebna pravila) pa so torej na naslednjih podro"jih oz. na podlagi naslednjih
virov:

1.) Contracts (Rights of Third Parties) Act 1999 sedaj lahko ne-pogodbene
stranke to#ijo na izvr!itev pogodbenih dolo"il, ki so izrecno namenjena v njihovo
korist; bistven element je, da je ta tretja stranka v pogodbi zadosti natan"no
dolo"ena; prav tako bo lahko stranka v glavni pogodbi z gradbenim izvajalcem
dolo"ila, da ona ali njen poobla!"enec profitirata iz pogodb med gradbenim
izvajalcem in njegovimi podizvajalci;

2.) potro!ni!ke garancije EU Sales of Consumer Goods ans Associated
Guarantee Directive 1999 6. "len Poleg standarda, ki ga dolo"a pravno
jamstvo, lahko prodajalec ali proizvajalec potro!nikom ponudi tudi tr#no
garancijo na prostovoljni podlagi.;
3


3.) zavarovanja vdova lahko zahteva koristi od mo#eve police #ivljenjskega
zavarovanja;

4.) nepremi"nine Law of Property Act 1925 omogo"a osebi: to claim an
interest in land or other property, although he may not be named as a party
pogodbe, s katero se je prena!al ta interes;

5.) pomorski prevoz Carriage of Goods by the Sea Act (1992) vsak zakoniti
imetnik tovornega lista lahko uveljavlja dolo"ila pogodbe napram prevozniku;

6.) patenti Patent Act (1977) omogo"a lastniku patenta (patentee) da uveljavi
dolo"ene omejitve napram komerkoli, ki prodaja ali uporavlja patentirane dobrine;

7.) stanovanja (housing) graditelj mora zagotoviti dobro stanje hi!e, k temu pa je
zavezan ne le do prvega kupca, temve" tudi do vseh ostalih s pravnim ali drugim
ustreznim interesom na stvari; dol#nost traja !est let od izgradnje;

8.) zastopanje (agency) osnova odgovornosti pooblastitelja (principal) je v tem,
da sta poobla!"enec (agent) in pooblastitelj videna kot ena oseba;

9.) prenos pogodbenih pravic (assignment) v primeru The Albazero, 1976, je !lo
za veri#no prodajo, !koda pa je nastala pri nadaljnjem kupcu, a se prizna prvemu,
"eprav je sam ni imel (where goods are bought for resale, the original buyer
could be deemed to have contracted on behalf of subsequent purchasers and so
could bring on their behalf any claim for damages for breach of contract which
they might have against the original seller);

3
Glej http://eur-
lex.europa.eu/Notice.do?mode=dbl&lng1=sl,en&lang=&lng2=cs,da,de,el,en,es,et,fi,fr,hu,it,lt,lv,mt,nl,p
l,pt,sk,sl,sv,&val=447714:cs&page=&hwords=null.


10.) ban"ni akreditiv (bankers' confirmed credit) kupec v eni dr#avi lahko
zagotovi prodajalcu v drugi dr#avi da mu bo njegova (kup"eva) banka izpla"ala
kupnino po prejemu ustreznih dokumentov; tu torej ni nobene izrecne pogodbe
med prodajalcem in kup"evo banko, a common law ne oporeka veljavnosti te
dolgotrajne gospodarske prakse;

11.) trusti sodi!"a bodo trust priznala le, "e zaveza med ustanoviteljem trusta in
trusteejem prenese imetni!tvo ali nadzor nad lastnino na trusteeja, in "e je ta
pogodba nepreklicljiva;

12.) kvazikontrakti (quasy-contract) tu imamo ve" primerov:

a) Shama v. Joory, 1958: "e da denimo A denar B-ju, da ga da ta C-ju, lahko
C to#i B-ja na pla"ilo, sicer bi bil ta neupravi"eno obogaten ('unjustly
enriched'); gre za obogatitveni zahtevek proti B-ju;

b) Greenwood v. Bennett, 1972: A je lastnik avta, B pa mu ga ukrade in ga
da C-ju; ta vlo#i veliko denarja v popravila avta; A najde avto pri C-ju, mu
ga vzame (ima rei vindicatio), C pa ima obogatitveni zahtevek proti A-ju;

13.) kvalitativne pravice glede nepremi"nin (restrictive covenants omejujo"i
dogovori) za nekatere pogodbene omejitve glede uporabe zemlje se !teje, da te
'run with the land' (glede 'ne-zemlje' ni jasno, za sicer!nje blago pa to ne velja!):

"e denimo A proda zemljo B-ju pod pogojem, da je ne bo uporabljal v industrijske
namene, lahko A ali njegovi nasledniki izto#ijo spo!tovanje tega dolo"ila proti B-ju in
vsem njegovim pravnim naslednikom pri tej nepremi"nini, ne glede na to, "e so ti B-
jevi nasledniki glede kr!itve dobroverni, tj. tudi "e niso vedeli za pogoj;




ESTOPPEL

69./2 Estoppel
Central London Property Trust Ltd. v. High Trees House Ltd., 1947
Combe v. Combe, 1951
o Estoppel is a shield, but not a sword. (Denning)
Avon County Council v. Howlett, 1983
Banning v. Wright
Ajayi v Briscoe,1964 (Privy Council)
Brikom v. Carr, 1979


Estoppel (pomen je enak besedi stop) ali t. i. blokadno na"elo ima! pravico, a
tvoje obna!anje v preteklosti povzro"i, da pravice ne more! uveljavljati, ker nasprotna
stranka zaupa v tvoje obna!anje v preteklosti. Gre torej za to, da se prepre"i oz. ustavi,
da bi oseba po#rla svojo besedo oz. zavra"ala svoje prej!nje ravnanje, "e se je druga
oseba na besedo oz. dejanje zanesla.


Videli smo, da obljuba splo!no nima pravnega u"inka, "e ni kupljena s
consideration od tistega, komur se je nekaj obljubilo (promisee).

Primer Central London Property Trust Ltd. v. High Trees House Ltd., 1947:

1.) lastnik stanovanjskega bloka, to#nik Central London Property Trust Ltd , je
dal leta 1937 hi!o v zakup to#encu High Trees House Ltd. za 2.500 funtov
letno. Ker je bila zgradba med 2. sv. Vojno deloma nezasedena, sta se stranki
leta 1940 dogovorili, da se zaradi vojnih razmer najemnina zni#a na 1.250
funtov. Nista pa se dogovorila koliko "asa naj zni#anje velja.

2.) V letu 1945 (po koncu vojne) so se vsa stanovanja zopet zapolnila in to#nik je
21. septembra 1945 zahteval pla"ilo polne zakupnine (ki se je pla"evala kvartalno,
torej za tisto, ki je zapadla konec septembra 1945 in za vse nadaljnje obroke).
To#enec se ni strinjal in tako sta se dogovorila, da bosta zadevo predlo#ila
sodi!"u. To#enec je trdil, da je bila zni#ana zakupnina dogovorjena za ves
nadaljnji "as trajanja pogodbe in subsidiarno, da estoppel onemogo"a, da bi lahko
to#nik zahteval polno najemnino, oziroma da se sej tej vsaj do 21. septembra (ko
je zahteval polno pla"ilo) odpovedal.

3. Denning: zmanj!anje zakupnine zavezuje samo dokler trajajo izredne razmere.
V prvi polovici 1945 so se stanovvanja v celoti napolnila in najemniki so deloma
pla"evali bistveno vi!je najemnine kot sta stranki prvotno pri"akovali.


I am satisfied that a promise such as that to which I have referred is binding and the
only question remaining for my consideration is the scope of the promise in the
present case. I am satisfied on all the evidence that the promise here was that the
ground rent should be reduced to 1,250l. a year as a temporary expedient while the
block of flats was not fully, or substantially fully let, owing to the conditions
prevailing. That means that the reduction in the rent applied throughout the years
down to the end of 1944, but early in 1945 it is plain that the flats were fully let, and,
indeed the rents received from them (many of them not being affected by the Rent
Restrictions Acts), were increased beyond the figure at which it was originally
contemplated that they would be let. At all events the rent from them must have been
very considerable. I find that the conditions prevailing at the time when the reduction
in rent was made, had completely passed away by the early months of 1945. I am
satisfied that the promise was understood by all parties only to apply under the
conditions prevailing at the time when it was made, namely, when the flats were only
partially let, and that it did not extend any further than that. When the flats became
fully let, early in 1945, the reduction ceased to apply.

In those circumstances, under the law as I hold it, it seems to me that rent is payable
at the full rate for the quarters ending September 29 and December 25, 1945.

$e bi pa !lo za estoppel (torej od tu naprej je obiter dictum!):

If the case had been one of estoppel, it might be said that in any event the estoppel
would cease when the conditions to which the representation applied came to an end,

or it also might be said that it would only come to an end on notice. In either case it is
only a way of ascertaining what is the scope of the representation. I prefer to apply
the principle that a promise intended to be binding, intended to be acted on and in
fact acted on, is binding so far as its terms properly apply. Here it was binding as
covering the period down to the early part of 1945, and as from that time full rent is
payable.
.



Pravilo equitable estoppel-a je torej izjema od consideration (ga nadomesti), izjema
pa je tudi darilna pogodba. Glasi pa se pravilo iz tega primera nekako takole: $e da
oseba z besedami ali dejanji obljubo ali representation za to pa na"rtuje, da se bo po
njen ravnala (zana!ala) druga oseba, ta druga oseba pa se nato po tem tudi res ravna
(na to zana!a), potem oseba, ki je obljubila, ali representor ne moreta zanikati svoje
obljube ali representation, "e bi bilo to nepo!teno. Estoppel sanira primere, ki bi
se zaradi neobstoja consideration sicer kon"ali nerazumno (unreasonable),
nekorektno. V na!em pravu velja na"elo pacta sunt servanda sam si se zavezal, zdaj
spo!tuj to bi bila sprememba pogodbe.



Combe v. Combe, 1951:

1.) mo# je #eni obljubil pre#ivnino, za "as po lo"itvi, a je ni izpla"eval;

2.) #ena to#i, a jo isti Denning zavrne, ker da ni consideration;

3.) ona se brani, "e! da ga nadomesti estoppel, a on pravi, da se z estoppelom
lahko brani!, ne more pa se z njim to#iti: Estoppel is a shield, but not a sword.


Estoppel je torej ugovor, ne to#ba. Ni pravica, je ugovor se zoperstavi! pravici
drugega.

Ob tem je jasno, da estoppel ne pride v po!tev pri izjavah, danih pod prisilo (duress)
ali prevaro od druge stranke; upo!teva se samo pri prostovoljnih izjavah, "etudi
zmotnih.

Primer Avon County Council v. Howlett, 1983:

1.) banka je pomotoma v ban"nem izpisku ozna"ila, da ima oseba ve" denarja na
ra"unu;

2.) banka ni mogla ve" zahtevati denarja nazaj, ker se je imetnik ra"una na to
zanesel, tj. mislil, da ga ima res toliko, in denar porabil;

3.) "e ne bi bilo estoppela, bi moral komitent vrniti denar, ker ni bilo
consideration.



Primer Banning v. Wright, 1972:

1.) terjatev je zapadla, dol#nik ni pla"al, upnik pa ni reagiral;

2.) tukaj to, da upnik ni zahteval ob zapadlosti, ne pomeni, da dol#nik ni dol#an
pla"ati estoppel ne pride v po!tev, ker se dol#nik ni mogel zana!ati na to, da ga
upnik ne bo terjal!


Primer Ajayi v Briscoe, 1964 (Privy Council):

1.) finan"na institucija je s trgovsko dru#bo sklenila rabokupno pogodbo (hire
purchase) za tovornjake;

2.) s tovornjaki je bilo nekaj narobe, finan"na institucija pa pristane na to, da se
obroki ne pla"ujejo, dokler ne bodo tovornjaki spet na voljo, potem pa jih je ob
zapadlosti takoj zahtevala;

3.) rabokupec se je skliceval na estoppel, sodi!"e pa je reklo, da ne, ker ni ni"
posebej spremenil svojega ravnanja glede na prvotno prijaznost finan"ne
institucije itak je bil po pogodbi dol#an pla"ati.


V nasprotju z zgornjim pa je primer Brikom v. Carr, 1979:

1.) lastnik nepremi"nine je obljubil najemnikom, da bo sam pla"al za neka
popravila, "e bodo podalj!ali najem;

2.) najemniki so pogodbe res podalj!ali, najemodajalec pa je to#il na povrnitev
vlo#enih sredstev;

3.) ugotovljeno je bilo, da najemniki niso na slab!em, ker so itak hoteli podalj!ati
pogodbe, kljub temu pa je bil lastnik nepremi"nine estopped, ker je bila njegova
obljuba jasna in bi bilo nepo!teno, da bi se lahko izmazal.


Zadnji primer ka#e, da "eprav je sicer dokaz o!kodovanja, izgube (detriment)
obi"ajno zahtevan, ni vedno nujen.


Proprietary estoppel

70./2 Proprietary estoppel
Crabb v. Arun District Council, 1975
Durant v. Heritage, 1994
Premi"nine?



Pravilo, da je lahko estoppel le !"it, ne pa me", je bilo zelo kritizirano. Tudi
nekateri sodniki so rekli, da "e se oseba zanese na obljubo, na na"in, kakor je to
nameravala oseba, ki je obljubo dala, da je #e to samo po sebi zadosten razlog, da bi
se moralo dati tako obljubo izto#iti (uveljaviti). A doslej je pri!lo le do ene velike
izjeme od splo!nega pravila, in sicer v primeru proprietary estoppel-a (gre za
nepremi"ninske zadeve, gradnjo ipd.).

Primer Crabb v. Arun District Council, 1975:

1.) lastnik dopustil, da nekdo zida na njegovem zemlji!"u, za obogatitev pa ni
#elel pla"ati;

2.) sodi!"e je priznalo obogatitveni zahtevek;

3.) "e A dopusti B-ju, da gradi na A-jevem zemlji!"u, ali "e mu dopusti prevoz
"ez to zemlji!"e, lahko B na sodi!"u to#i v za!"ito teh pravic.


Primer Durant v. Heritage, 1994:

1.) stric je lastnik nepremi"nine, dolgoletna najemnica ne"akinja pa je, tudi ob
stri"evi pomo"i, prepri"ana, da ji jo bo zapustil;

2.) ne"akinja vlaga v obnovo, stric pa ji ob smrti nepremi"nine ne zapusti;

3.) ne"akinja je uspe!no izto#ila lastni!tvo nad nepremi"nino na podlagi
proprietary estoppel-a primer estoppel-a kot pravice to#iti, in ne zgolj ugovora!


$e upravi"ljivo zana!anje lahko da podlago za vlo#itev to#be v povezavi z
nepremi"ninami, ni videti logi"ne razlage, zakaj to ne bi moglo veljati tudi v drugih
primerih. Eden od znanih profesorje je rekel, da bi morali biti vzajemnost
consideration upravi"ljivo zana!anje (justifiable reliance) splo!no sprejeti kot
zadosti dobro razlogi, ki bi naredili obljube izto#ljive.

O SISTEMU ABSTRAKTNE TER
KAVZALNE TRADICIJE V STVARNEM PRAVU
Matja" Tratnik
Renato Vren#ur

1. Uvod
Pravni redi se glede prenosa lastnine zelo razlikujejo. Najve"ja razlika je, da nekateri
obravnavajo zavezovalni posel (npr. prodajna pogodba) in razpolagalni posel (prenos
lastninske pravice), kot celoto. Drugi pa oba posla strogo lo"ujejo ter poudarjajo, da
veljaven zavezovalni posel !e ni dovolj za prenos lastnine, ampak da ustvarja le
pravno podlago za to, da se bo lastnina veljavno prinesla. V kontinentalnem pravu
lahko globalno ugotovimo, da romanski pravni redi slonijo na na"elu enotnosti,
medtem ko se je v germanskih pravnih redih uveljavilo na"elo lo"evanja
(Trennungsprinzip).

Pri na"elu lo"evanja se pravni redi germanske dru#ine nadalje odlo"ajo med
kavzalnim in abstraktnim sistemom. Kavzalni sistem zahteva za veljaven prenos
lastnine veljaven pravni posel, ki pomeni pravno podlago za ta prenos (iustus titulus).
$e pravni naslov ni veljaven, ali je bil naknadno razveljavljen z u"inkom ex tunc, se
!teje, da lastnina nikoli ni bila prenesena. Pri abstraktnem sistemu pa je veljavnost
temeljnega, zavezovalnega posla lo"ena od veljavnosti prenosa lastnine. $e je bila
neka stvar izro"ena kupcu na podlagi ni"ne prodajne pogodbe, je kupec kljub temu
postal lastnik. Prav tako bo veljaven prenos lastnine v primeru, "e prodajalec stvar, ki
jo je prodal, pomotoma prenese drugi osebi kot kupcu in jo slednji sprejme.
4
Kavzalni
sistem poznajo Avstrija, %vica in Nizozemska, medtem ko se je abstraktni sistem
zakoreninil le v nem!kem pravu. Za na!e pravo pa ga zagovarjata Sajovic in Juhart.

V slovenskem prostoru velja !e vedno jugoslovanski ZTLR
5
iz leta 1980, ki se ni
izrecno izrekel ne za kavzalni, ne za abstraktni sistem. Pred tem je bilo nesporno, da
je veljal kavzalni sistem, ki ga je jugoslovansko pravo podedovalo od avstrijskega (
380 ODZ). V literaturi so se tako po letu 1980 pojavila razli"na stali!"a glede
vpra!anja, za katerega od obeh sistemov naj bi se ZTLR odlo"il. Nedvomno je ena od
osnovnih nalog zakonodajalca, da se v novi zakonodaji na podro"ju stvarnega prava
sistemati"no uredi vpra!anje prenosa lastnine in da se sprejme odlo"itev za kavzalni
ali za abstraktni sistem. V na!i literaturi doslej prevladuje te#nja po abstraktnem
sistemu.

Namen pri"ujo"ega "lanka je v prvi vrsti ta, da se sistemati"no prika#eta tako
abstraktni kot tudi kavzalni sistem, da se prika#ejo prednosti in slabosti enega in
drugega ter da se prika#e, kje prihaja do prakti"nih razlik med obema sistemoma. S
tem #eliva vzpodbuditi diskusijo glede bodo"e ureditve te problematike v Sloveniji.
Na podlagi obstoje"e literature o tem vpra!anju bi morali sklepati, da je abstraktni
sistem za na!e pravo sam po sebi umeven. Vendar pa #e samo dejstvo, da smo v
na!em pravnem prostoru skoraj dve stoletji imeli kavzalni sistem dokazuje, da
odlo"itev za abstraktni sistem le ne more biti tako enostavna.


4
G. Kegel, Verpflichtung und Verfgung, v Festschrift fr F. A. Mann, Beck, Mnchen 1977, str. 57.
5
Ur. l. SFRJ, !t. 6/80, 36/90.


V tem "lanku bova najprej prikazala ureditev prenosa lastnine po nem!kem in po
nizozemskem pravu. Oba pravna reda strogo lo"ujeta med zavezovalnim in
razpolagalnim poslom, zato ju lahko ozna"imo kot zelo tipi"na predstavnika
abstraktnega oziroma kavzalnega sistema. Poleg tega je !lo pri izbiri enega in drugega
sistema za zelo zavestno odlo"itev obeh zakonodajalcev. Zaradi zgodovinske
povezanosti slovenskega prava z avstrijskim, bi bila verjetno bolj logi"na izbira
avstrijskega prava kot nizozemskega.Vendar ima Nizozemska dale" najmlaj!i civilni
zakonik, ki zelo sistemati"no ureja prenos lastnine, tako da je za potrebe
sistemati"nega prikaza nizozemski civilni zakonik precej primernej!i od mnogo
starej!ega ODZ-ja. Vsebinsko pa se ureditvi prakti"no ne razlikujeta. Sledi kratek
prikaz prakti"nih razlik med obema sistemoma na osnovi kratkih primerov.

V drugem delu "lanka bo podan pregled stali!" v jugoslovanski literaturi glede
vpra!anja abstraktnosti in kavzalnosti v ZTLR od leta 1980 naprej ter po razpadu
SFRJ na podro"ju Slovenije in Hrva!ke. V sklepnem delu pa bomo posku!ali najti
odgovor na vpra!anje, kako naj bi se v na!em bodo"em pravu re!ila dilema med
abstraktnostjo in kavzalnostjo.


2. Prenos lastnine po nem#kem pravu
2. 1. Splo#no

Nem!ko pravo nima neke splo!ne dolo"be, ki bi urejala prenos lastnine. Splo!ne
pogoje je potrebno destilirati iz posameznih dolo"b BGB, ki urejajo prenos razli"nih
vrst stvari. Tako zahteva 929 BGB glede prenosa premi"nin:

... da der Eigentmer die Sache dem Erwerber bergibt und beide darber
einig sind, da das Eigentum bergehen soll.

Iz prvega dela dolo"be se da izlu!"iti predpostavko pridobitnega na"ina oziroma
izro"ilnega dejanja in iz drugega predpostavko stvarnopravnega posla.
6
Podobno
dolo"a 873 glede zemlji!" (Grundstcke),
7
katerih pojem je najbli#ji na!i
nepremi"nini:

... ist die Einigung des Berechtigten und des anderen Teiles ber den Eintritt der
Rechtsnderung und die Eintragung der Rechtsnderung in das Grundbuch
erforderlich.

Tudi tukaj pomeni die Einigung stvarnopravni posel, medtem ko se namesto
izro"ilnega dejanja zahteva vpis v zemlji!ko knjigo.

Tako lahko ugotovimo, da se za prenos lastnine zahteva izro"itev (die Lieferung), ki
je sestavljena iz razpolagalnega oziroma stvarnopravnega posla (die Einigung) in
izro"ilnega dejanja, oziroma pridobitnega na"ina, ki ga mora opraviti lastnik, ki je
sposoben razpolagati s stvarjo. Prav stvarnopravni posel je v nem!kem, abstraktnem
sistemu klju"nega pomena. Baur-Strner ga opredeljujeta kot pravni posel stvarnega

6
Prim. Erman, Handkommentar zum BGB, 1. Band, Aschendorff Verlag, Mnster 1993, str. 123.
7
Grundstcke so zemlji!"a, ki so kot taka vodena v zemlji!ki knjigi. J. F. Baur/R.. Strner, Lehrbuch
des Sachenrechts, 17. Aufl., Mnchen 1999, str. 12.

prava.
8
Tako za ta pravni posel veljajo dolo"be splo!nega dela BGB o pravnih poslih,
v kolikor ni s posebnimi stvarnopravnimi predpisi dolo"eno druga"e. Tako se zanj
uporabljajo pravila o pravni in poslovni sposobnosti, napakah volje, obli"nosti,
sklepanju pravnih poslov in u"inku kogentnih pravnih predpisov.
9


Posebnost nem!kega prava je, da stoji na na"elu abstraktnosti. Kot je bilo #e v uvodu
poudarjeno, to pomeni, da se za veljaven prenos lastnine ne zahteva veljaven pravni
temelj, pravni naslov (iustus titulus).
10
Kljub temu je nesporno, da pravni temelj,
razlog za prenos lastnine, pri vsakem prenosu obstaja,
11
oziroma vsaj ena stranka (t.j.
prenosnik) misli da obstaja, saj nih"e ne prena!a lastnine brez razloga, ampak le "e je
k temu zavezan. Tako tudi Schwab-Prtling:
12


Niemand nimmt eine Eigentumsbertragung vor ohne eine wenigstens
vermeintlichen schuldrechtlichen Vertrag. Dieser ist die rechtliche Grundlage, die
Causa, des dinglichen Erfllungsgeschfts. Daher bezeichnet man auch den
zugrunde liegenden obligatorischen Vertrag als das Kausalgeschft.

Navadno je ta temeljni, ali "e ho"emo kavzalni pravni posel, kupna pogodba ( 433
BGB). Na"elo abstraktnosti pa pomeni, da se ne zahteva veljavnost pravnega naslova
kot konstitutivni pogoj za prenos lastnine. Vendar to nikakor ne pomeni, da napake v
temeljnem (zavezovalnem) poslu ne morejo imeti posledic za prenos lastnine. V
primeru ni"nosti ab initio, uspe!nega izpodbijanja z u"inkom ex tunc, razdora,
oziroma razveze zavezovalnega posla z enakim u"inkom, se mora brez veljavnega
temelja prene!ena lastnina prenesti nazaj, na podlagi instituta neupravi"ene obogatitve
(ungerechtfertigte Bereicherung).
13
Prenosnik, ki je prenesel lastnino v zvezi z
neveljavnim pravnim poslom, jo je sicer veljavno prenesel, vendar ima pravico
zahtevati od pridobitelja, da mu stvar prenese nazaj. Prenos lastnine torej ni bil
popoln, ampak !epav. To pa pomeni, da je prenos lastnine tudi v nem!kem pravu v
nekem smislu kavzalen, le da se veljaven pravni naslov ne postavlja kot pozitiven,
ampak kot negativen pogoj. Obstoj veljavnega pravnega posla ni konstitutiven pogoj
za veljavnost prenosa lastnine, vendar je njegov neobstoj razlog za to, da lahko
prenosnik zahteva, da se mu lastnina, ki jo je prenesel v zvezi z ni"nim pravnim
naslovom, zopet prenese nazaj. Ta prenosnikov zahtevek pa ni reivindikacija, ampak
le obligacijskopravni, kondikcijski zahtevek. V naslednjem paragrafu si bomo nem!ki
abstraktni sistem natan"neje ogledali.

2. 2. Podrobneje o abstraktnem sistemu
Na"elo abstraktnosti je v nem!kem pravu v za"etku prej!njega stoletja uveljavil Carl
Friedrich von Savigny in se smatra za enega njegovih najve"jih dose#kov. Pred Von
Savignyjem je tudi v Nem"iji veljal kavzalni sistem. Von Savigny je zavra"al kavzalni

8
Baur/Strner, Sachenrecht, 17. Auflage, Verlag C. H. Beck, Mnchen 1999, str. 36.
9
Baur/Strner, str. 37.
10
Erman, str. 123.
11
$e #e ne v pravnem smislu, vsaj v dejanskem: npr. v primeru putativnega ali simuliranega
zavezovalnega posla.
12
Schwab/Prttling, Sachenrecht, 27. Auflage, Verlag C. H. Beck, Mnchen 1997, str. 12.
13
Gl. 812 BGB: Wer durch die Leistung eines anderen .... etwas ohne rechtlichen grund erlangt, ist
ihm zur Herausgabe verplichtet.

sistem predvsem zaradi tega, ker naj bi ta izro"itev razvrednotil in zreduciral na
nekak!en Naturalakt, "eprav je po njegovem pravni posel:
14


Alle Merkmale des Vertrtagsbegriffs darin wahrgenommen werden: denn sie
enthlt von beiden Seiten die auf gegenwrtige bertragung des Besitzes und des
Eigenthums gerichtete Willenserklrung.

Ravno zadnja beseda, Willenserklrung je bila pri Von Savignyju, kot vnetem
zagovorniku avtonomije strank, najpomembnej!a. Tu le#i tudi osnovni razlog njegove
odlo"itve za abstraktni sistem. $e sta se stranki sporazumeli o tem, da se lastnina
prenese, potem mora to zadostovati. Pogodba je pri tem lahko izklju"no motiv, ne
more pa biti konstitutivni element prenosa lastnine:
15


Auf die umgebende Umstnde, Absichten, Zwecken kommt es nicht an; sie knnen
nur als Indiz fr das Vorhandensein des von ihnen in Seiner Existenz
unabhngigen Ubertragungs- und Erwerbswillens dienen.

Moderna nem!ka literatura se pri utemeljevanju abstraktnega sistema ne opira ve"
toliko na avtonomijo strank, ampak predvsem na varnost pravnega prometa in varstvo
pravic (predvsem utemeljenih pri"akovanj) tretjih. $e je bila lastnina prenesena,
potem efekt tega prenosa ne sme biti odvisen od ne"esa, kar se je zgodilo pred tem.
16

To lahko ponazorimo z naslednjim primerom:

A izro"i dragoceno knjigo B-ju v zvezi s kupno pogodbo, ki je ni"na. Kljub temu
je B postal lastnik. To pomeni, da lahko B-jevi upniki na knjigi zahtevajo izvr!bo.
$e gre B v ste"aj, pade knjiga v B-jevo ste"ajno maso in slu#i za popla"ilo vseh
B-jevih upnikov. $e B knjigo proda ali podari in izro"i C-ju, postane le-ta njen
lastnik, celo v primeru, da je vedel za ni"nost kupne pogodbe med A-jem in B-jem.

V tem primeru so zaobse#ene najpomembnej!e prednosti abstraktnega sistema: tretji
so varni. To velja tako za tiste tretje, ki so B-jevi upniki, kot tiste, s katerimi je B
sklenil neko pogodbo glede knjige. $e tretji na knjigi predlaga rube#, bo ta ostala B-
jeva knjiga, medtem ko bi se pri kavzalnemu sistemu izkazalo, da knjiga ni B-jeva,
ampak A-jeva. A-jeve pravice pa so varovane tako, da lahko na podlagi 812 BGB
zahteva, da mu B knjigo prenese nazaj, "e to ni mogo"e, pa povra"ilo njene vrednosti.

Nasprotniki abstraktnega sistema v Nem"iji pa trdijo, da je le-ta ne#ivljenjski. Za
stranki v gornjem primeru je edino logi"no, da sta prodaja in prenos lastnine med
seboj tesno povezana. Tako se tudi Baur-Strner spra!ujeta, ali na"elo abstraktnosti,
ki je primerjalnopravno gledano unikat, pravno politi"no vzdr#i in izra#ata upanje, da
se bo ta sistem kljub svojim hibam, zaradi svoje zmo#nosti diferenciranja, mogo"e le
lahko obdr#i.
17



14
Citirano v: B.W.M. Nieskens-Isphording, Overdracht/bertragung, Eigendomsverkrijging naar
Nederlands en Duits recht, Ars Aequi Nijmegen 1996, str. 79.
15
Ibid.
16
Baur/Strner, str. 47-48.
17
Baur/Strner, str. 48.

Med nasprotnike abstraktnega sistema sodi tudi Drobnig.
18
Njegov glavni o"itek
abstraktnemu sistemu je ta, da gre njegov varovalni u"inek predale", saj !"iti tudi
nedobrovernega tretjega. Dobroverni tretji pa je varovan tudi v kavzalnem sistemu in
sicer z ureditvijo pridobitve lastninske pravice od nelastnika ( 932-935 BGB kar se
ti"e nem!kega prava). Abstraktni stvarnopravni posel naj bi se po mnenju
prominentnih nem!kih teoretikov kot sta Larenz in Kegel opustil kot splo!no pravilo
v stvarnem pravu.
19


Kegel
20
tako v svoji !tudiji glede prednosti in slabosti kavzalnega in abstraktnega
sistema ugotavlja naslednje:

Die grundstzliche Abstraktheit der Verfgungen ist daher ein rechtspolitischer
Mangel des deutschen Rechts. Man sollte auf sie verzichten.

Tudi za bodo"i evropski civilni zakonik Drobnig odsvetuje sistem abstraktne tradicije
ter predlaga naslednje besedilo dolo"be v zvezi s pogodbenim prenosom lastnine na
premi"nih stvareh:

1. The transfer of property should be subject to delivery to the transferee and an
agreement of the parties to pass property.
2. The agreement of the parties as to transfer of property should depend upon an
existing and valid contract providing for such transfer.
21


2.2. 1. Korekcije v abstraktnem sistemu
Potrebno je poudariti, da nem!ki abstraktni sistem ni absoluten, ampak pozna re!itve,
preko katerih dolo"ene hibe v zavezovalnem poslu u"inkuje tudi v razpolagalnem
poslu, ter je mogo"e priti do enakega rezultata kot v kavzalnem sistemu: lastnina se ne
prenese. Te re!itve so posledica dejstva, da je razpolagalni, stvarnopravni posel pravni
posel, za katerega veljajo tudi dolo"be splo!nega dela BGB glede pravnih poslov. Te
re!itve se delijo v tri skupine in sicer: Fehleridentitt, Bedingungszusammenhang in
Geschftseinheit.
22


Fehleridentitt
Pri Fehleridentitt gre za to, da dolo"ene napake v zavezovalnem poslu u"inkujejo
tudi v razpolagalnem poslu.
23
Te napake so: pravna in poslovna nesposobnost, napake
volje (zmota - 119 BGB in prevara - 123 BGB), kr!itev obli"nostnih predpisov,
dejstvo, da je bil prenos v nasprotju s kogentno normo ( 134 BGB).
24
Prav tako se
navaja izpodbojnost na osnovi in primeru kr!itve 2, 3 in 9 AGBG. Ali ima enak
u"inek tudi dejstvo, da je bil zavezovalni posel sklenjen v nasprotju z moralo (138
BGB) pa ni povsem jasno.
25


18
Drobnig, Transfer of Property, Towards a European Civil Code, Kluwer 1994, str. 358-360.
19
Kegel, str. 85-86; Larenz, Lehrbuch des Schuldrechts, Band II - Halbband 1, 13. Auflage, Verlag C.
H. Beck, Mnchen 1986, str. 20-21.
20
Kegel, str. 86.
21
Lastnina preide na pridobitelja z izro"itvijo stvari in sporazuma med strankama o prehodu lastnine.
Dogovor strank o prehodu lastnine je odvisen od obstoja in veljavnosti pogodbe (zavezovalnega
pravnega posla). Gl. Drobnig, str. 160.
22
Baur/Strner, str. 50.
23
Schwab/Prttling, str. 14.
24
Baur/Strner navajata na str. 38 primer trgovanja z mamili.
25
Baur/Strner, str. 50-51.

Pri napakah volje lahko hitro pride do nejasnih situacij. V skladu z ve"inskim
mnenjem uspe!no izpodbijanje na podlagi prevare vedno u"inkuje tudi v
razpolagalnem poslu, medtem ko je u"inek izpodbijanja na osnovi zmote lahko
razli"en. V enem primeru so posledice enake kot pri prevari, v drugem pa ostane
razpolagalni posel v veljavi.
26


Bedingungszusammenhang
Stvarnopravni posel glede prenosa premi"nih stvari
27
je mogo"e skleniti pod
razveznim ali odlo#nim pogojem. Tako se lahko veljavnost le-tega pogoji z
veljavnostjo zavezovalnega posla. Ta pogoj se lahko smatra tudi kot tiho
dogovorjen.
28
Vendar pa nem!ka literatura svari pred tem, da bi se prehitro !telo, da
sta se stranki tiho dogovorili za pogojnost razpolagalnega posla. Praviloma se zastopa
stali!"e, da je za tak!en pogoj potrebno, da se stranki zavedata tega, da bi razpolagalni
posel lahko bil neveljaven.
29


Geschftseinheit
Pri Geschftseinheit gre za nekak!no zrcalno sliko instituta delne ni"nosti. V 139
BGB je namre" dolo"eno, da je v primeru ni"nosti dela pravnega posla, ni"en
celoten pravni posel, kadar je bil ni"ni del bistvenega pomena za sklenitev celotnega
pravnega posla, "e torej pravni posel brez ni"nega dela sploh ne bi bil sklenjen.
Sporno pa je, ali se lahko zavezovalni in razpolagalni posel smatrata za celoto, tako
da ni"nost zavezovalnega posla potegne za seboj ni"nost prenosa lastnine.
30

V zvezi s 139 in abstraktnim sistemom, se navaja v nem!ki literaturi naslednji
primer:
31

A proda B-ju v obliki notarskega zapisa svojo parcelo. Notarski zapis vsebuje tudi
stvarnopravni, razpolagalni posel. Pozneje se izka#e, da je bila kupna pogodba
simulirana in da je zaradi tega ni"na. Ali je sedaj na osnovi 139 BGB tudi
razpolagalni posel ni"en? Sodna praksa na to vpra!anje odgovarja zanikalno, s
sklicevanjem na na"elo abstraktnosti, ki varuje pravni promet in je zato mo"nej!e kot
139 BGB.
32



3. Prenos lastnine po nizozemskem pravu
Nizozemski civilni zakonik iz leta 1992
33
ureja splo!ni del civilnega prava v 3. knjigi.
Tudi nizozemsko pravo strogo lo"uje med zavezovalnim in razpolagalnim poslom. V
"l. 3:84 so urejeni splo!ni pogoji za prenos lastnine ter drugih premo#enjskih pravic.
Ti so: veljaven pravni naslov, izro"itev ter razpolagalna sposobnost prenosnika.
Izro"itev sestoji iz stvarnopravnega posla in iz za doti"no vrsto stvari ali
premo#enjske pravice predpisanega izro"ilnega dejanja (pridobitnega na"ina). Glede

26
Baur/Strner, str. 35 in literatura, navedena v op. 1. Schwab/Prttling, str. 14-15.
27
Ta mo#nost je glede zemlji!" izklju"ena v 925 BGB.
28
Baur/Strner, str. 51; Schwab/Prttling, str. 13.
29
Westermann, Sachen recht, 7. Auflage, C. F. Mller Verlag, Heidelberg 1998, 4 IV 2, str. 33;
Baur/Strner, str. 51-52; Erman, str. 124; Schwab/Prttling, str. 14.
30
Baur/Strner, str. 52.
31
RGZ 104, 102; Baur/Strner, str. 47.
32
BAyOblG Rpfleger 1969, 48, BGH NJW 1979, 1496; BGH NJW 1985, 3007; BGH NJW 1988,
2364. Tako tudi Baur/Strner, str. 48; Erman, str. 123.
33
Ta zakonik stopa v veljavo po delih, vendar je najve"ji del (knjige 3, 5 6 in del knjige 7) ) stopil v
veljavo leta 1992 in se zato tudi zakonik navadno ozna"uje s to letnico. Glej ob!irneje Tratnik, Pravnik
1994, str. 83.

premi"nih stvari je v "l. 3:90 predpisano izro"ilno dejanje bezitsverschaffing. To
pomeni, da mora prenosnik storiti vse kar je potrebno, da pridobitelju priskrbi
posest.
34
Glede nepremi"nin
35
pa "l. 3:89 predpisuje notarski zapis in vpis le-tega v
javni register. Slednji ima podobno publicitetno funkcijo kot v na!em pravu zemlji!ka
knjiga in se vodi pri katastru.
Stvarnopravnega posla zakon izrecno ne omenja, vendar pa iz zgodovine nastajanja
"l. 3:84 BW izhaja, da je bila volja zakonodajalca, da se ta pogoj postavlja.
36
Ta
stvarnopravni posel je pravni posel kot vsak drugi, tako da zanj veljajo splo!ne
dolo"be o pravnih poslih. Najbolj jasno pa se poka#e v primeru t.i izro"itve z
obojestransko izjavo strank (constitutum possessorium, traditio brevi manu in traditio
longa manu - "l. 3:115, t". a-c) in !e posebej pa pri "l. 3:89, ki glede nepremi"nin in
drugih registrskih dobrin zahteva od obeh strank podpisano soglasje o prenosu v
obliki notarskega zapisa. Ta notarski zapis se potem vpi!e v javni register.
Stari civilni zakonik iz leta 1838 ni izrecno predpisoval ne kavzalnega ne
abstraktnega sistema, vendar se je #e v prej!njem stoletju kavzalni sistem smatral za
nekaj samo po sebi umevnega. Nizozemci niso imeli svojega Von Savignyja, ki bi
vpeljal abstraktni sistem, "eprav je nekaj uglednih pravnikov v prvi polovici 20.
stoletja plediralo za abstraktni sistem. Kasacijsko sodi!"e (Hoge Raad) pa se je
izrecno odlo"alo za kavzalni sistem postopoma in sicer v dveh odlo"bah iz let 1939 in
1950.
37
Nizozemci so imeli celo zelo gore"ega nasprotnika abstraktnega sistema. To
je bil J.C. van Oven, ki je abstraktni sistem ozna"il takole:
...nenaraven, v nasprotju z vsakim pravnim ob#utkom ... ima nepravi#ne in
neza"elene posledice ... je pojav primitivnega prava.

V "asu priprave novega civilnega zakonika ni bilo nikogar ve", ki bi se zavzemal za
abstraktni sistem. Poglavitni o"itek nizozemskih pravnikov na"elu abstraktnosti lahko
ilustriramo z naslednjim primerom:
A proda in izro"i B-ju dragoceno knjigo. Pozneje se izka#e, da je kupna pogodba
neveljavna. Vendar je B knjigo #e prodal in izro"il C-ju. Celo v primeru, da je C
vedel za napako v pravnem naslovu v razmerju A B, postane in ostane v
abstraktnem sistemu lastnik knjige.
Na"elo kavzalnosti pride v nizozemskem pravu do izraza v primerih, ko je
zavezovalni posel ni"en ab initio, ko se uspe!no izpodbija z u"inkom ex tunc, ko se
razdre, ali razve#e. V teh primerih se !teje, da lastnina ni pre!la na prenosnika, saj
predpostavka veljavnega pravnega naslova iz "l. 3:84 ne pozna nobenih izjem.

3. 1. Izjeme od kavzalnosti
Poglavitni problem kavzalnega sistema je ta, da povzro"a t. i. domino-efekt, ki ogro#a
pravice, oziroma upravi"ena pri"akovanja tretjih. To so upniki pridobitelja, ki se
ho"ejo popla"ati na stvari, za katero se izka#e, da sploh ni njegova in tretji, katerim je

34
Nizozmsko pravo pozna tako kot avstrijsko subjektivno koncepcijo posesti; B, ki od A-ja izposojeno
knjigo tradira C-ju ni posestnik ampak le detentor. Zato v tem primeru ne more biti govora o prenosu
posesti. $e pa je prenosnik sam posestnik, kar je normalna situacija, pa pomeni bezitsverschaffing
prenos posesti.
35
Doti"na dolo"ba je !ir!a, saj se nana!a na t.i. registrske dobrine. To so stvari in pravice glede katerih
se vodijo javni registri.
36
Parlementaire Geschiedenis Boek 3, str. 380.
37
Glede cesije HR (Hoge Raad) 9.2. 1939, NJ (Nederlandse Jurisprudentie) 1939, 865
(Woldijk/Nieman); glede prenosa telesnih stvari HR 5.5. 1950, NJ 1951, 1 (Damhof/Staat). Glede
prenosa patentov pa je vse do leta 1992 celo veljal abstraktni sistem in sicer na osnovi odlo"be HR
28.4. 1939, NJ 1939, 866 (Vonk/Lamp).

pridobitelj stvar odsvojil. Novi nizozemski BW bla#i u"inke kavzalnega sistema
predvsem na naslednja dva na"ina: s spremembo u"inka razdora pogodbe ("l. 6:269 in
6:271) ter z raz!iritvijo varstva tretjih, ki so pridobili stvar od razpolagalno
nesposobne osebe ("l. 3:86 in 3:88).
Tako je ena od poglavitnih novosti, ki jih je prinesel novi civilni zakonik ta, da razdor
zaradi kr!itve pogodbe (navadno bo !lo za nepla"ilo (dela) kupnine) ne u"inkuje ve"
ex tunc, marve" le ex nunc ("l. 6:269). Pa !e tu zakon odvzema razdoru stvarnopravni
u"inek, tako da dolo"a, da kljub razdoru ostaja v veljavi pravni temelj za spolnitve
strank in jima daje samo obligacijskopravni zahtevek po povrnitvi tistega kar sta
izpolnili ("l. 6:171). Tako nepopla"ani prodajalec nima reivindikacijskega zahtevka,
ampak lahko zahteva le povratni prenos lastnine.
4. Razlike med abstraktnim in kavzalnim sistemom
4. 1 Primeri
Prakti"ne razlike med med abstraktnim in kavzalnim sistemom bodo prikazane s
pomo"jo nekaj prakti"nih primerov neveljavnosti pravnega naslova:

1. izpodbijanje zaradi napak volje:
- med strankama (primer 1),
- v primeru ste"aja pridobitelja (varianta 1.1),
- v primeru odsvojitve tretjemu (varianta 1.2),

2. razdor/razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti pla"ila kupnine:
- med strankama (primer 2),
- v primeru ste"aja pridobitelja (varianta 2.1),
- v primeru odsvojitve tretjemu (varianta 2.2).

Primer 1:
A proda in izro"i trgovcu z umetninami (B-ju) umetni!ko sliko. A naknadno
ugotovi, da mu je B predlo#il la#no poro"ilo cenilca, po katerem naj bi bila slika
vredna le majhen del njene prave vrednosti. A ho"e izpodbijati kupno pogodbo.
A lahko izpodbija kupno pogodbo na podlagi zmote ali prevare. Verjetno bo A zaradi
la#jega dokaznega bremena izbral zmoto. V primeru uspe!nega izpodbijanja bo
sodi!"e razveljavi kupno pogodbo z u"inkom ex tunc.
38
Izka#e se torej, da je A
prenesel sliko brez veljavnega pravnega naslova. V abstraktnem sistemu je bila
lastnina kljub temu veljavno prenesena in je B torej postal lastnik slike. V kavzalnem
sistemu pa ima ni"nost kupne pogodbe za posledico, da lastnina ni bila veljavno
prenesena, in da je A !e vedno lastnik slike.
39
Rezultat je torej prakti"no gledano
enak. V obeh sistemih ima A pravico od B-ja zahtevati sliko. V abstraktnem sistemu
je njegov zahtevek obligacijskopravni in mu mora B prenesti lastnino nazaj.
40
V
kavzalnem sistemu pa je A !e vedno lastnik in ima na voljo vsa pravna sredstva, ki jih
lahko uporabi lastnik, vklju"no z reivindikacijo.
Pri tem je treba dodati, da v primeru izpodbijanja na osnovi prevare ( 123 BGB)
nem!ko pravo preko zgoraj opisanega instituta Fehleridentitt pripelje do povsem
enakega rezultata kot kavzalni sistem. Izpodbijanje se namre" nana!a tako na kupno
pogodbo, kot na razpolagalni posel. Posledica uspe!nega izpodbijanja je torej tudi
ni"nost razpolagalnega posla, kar pomeni, da je lahko tudi po nem!kem pravu A !e

38
Glej za nizozemsko pravo "l. 6:228 v zvezi s "l. 3:57 BW; za nem!ko pravo 142/1 BGB v zvezi z
119/2 BGB.
39
Glej za nizozemsko pravo "l. 3:84/1 BW.
40
Pravni temelj je 812/1 BGB.

vedno lastnik in lahko sliko reivindicira na osnovi 985 BGB.
41
Izpodbijanje
zavezovalnega posla na podlagi zmote ( 119 BGB) pa veljavnosti razpolagalnega
posla praviloma ne more ogroziti.
Varianta 1.1:
A proda in izro"i trgovcu z umetninami B-ju, umetni!ko sliko. A naknadno
ugotovi, da mu je B predlo#il la#no poro"ilo cenilca, po katerem naj bi bila slika
vredna le majhen del njene prave vrednosti. A ho"e izpodbijati kupno pogodbo, !e
preden pa je A vlo#il to#bo, je za!el B v ste"aj.
V kavzalnem sistemu je tudi v tem primeru rezultat enak kot zgoraj. A kot lastnik ima
na voljo vsa pravna sredstva, ki jih lahko uporabi lastnik in lahko tudi z z
reivindikacijo zahteva sliko od ste"ajnega dol#nika. V abstraktnem sistemu pa se A-
jev polo#aj bistveno poslab!a. A ima sicer pravico od ste"ajnega dol#nika zahtevati
retro-prenos slike. Ta zahtevku ne bo ugodil, saj bi bil neugoden za ste"ajno maso. A-
ju preostane le neprednostna terjatev do ste"ajne mase na popla"ilo vrednosti slike, ki
pa bo zaradi ste"aja popla"ana le v majhnem delu.
Tudi tukaj je treba dodati, da je po nem!kem pravu v primeru izpodbijanja na podlagi
prevare rezultat vseeno enak kot v kavzalnem sistemu. Tudi po nem!kem pravu je A
ostal lastnik slike in jo A lahko tudi reivindicira. Izpodbijanje zavezovalnega posla na
podlagi zmote ( 119 BGB) pa veljavnosti razpolagalnega posla praviloma ne more
ogroziti.
Varianta 1.2
A proda in izro"i trgovcu z umetninami B-ju, umetni!ko sliko. A naknadno
ugotovi, da mu je B predlo#il la#no poro"ilo cenilca, po katerem naj bi bila slika
vredna le majhen del njene prave vrednosti. A izpodbija kupno pogodbo. B je
medtem sliko #e prodal in izro"il C-ju.
V abstraktnem sistemu je B postal lastnik in je tako lastnino veljavno prenesel na C-ja
ki je varen pred A-jevimi zahtevki celo v primeru, da ni dobroveren. V "istem
kavzalnem sistemu B ni postal lastnik slike in zato tudi ni mogel prenesti lastnine na
C-ja. A je torej ostal lastnik. Zopet lahko sliko reivindicira, ne glede na to, ali je C
vedel za napako v prodaji med A-jem in B-jem ali ne. Prav tako ni pomembno ali je C
pridobil sliko odpla"no ali neodpla"no. Vendar tukaj C-ju prisko"i na pomo" ureditev
pridobitve od nelastnika. Ta ureditev nadalje pripelje do naslednjega rezultata: "e je
C dobroveren in "e je pridobil odpla"no, potem je vseeno postal lastnik in mora A
iskati uteho v to#bi proti B-ju.
42

Tudi tukaj je treba dodati, da v je primeru izpodbijanja na osnovi prevare rezultat v
nem!kem pravu podoben kot v kavzalnem sistemu. C je v primeru, da je bil dobri
veri, vseeno postal lastnik na podlagi 932 BGB. B pa bo dol#an A-ju pla"ati isti
znesek, katerega mu je kot kupnino pla"al C ( 816/1 1. stavek, BGB). $e bi C
pridobil sliko neodpla"no, pa bi bil dol#an sliko prenesti A-ju na podlagi
neupravi"ene obogatitve ( 816/1, 2. stavek BGB). $e C ni dobroveren,
43
pa je A
ostal lastnik slike in jo lahko reivindicira.
44
Izpodbijanje zavezovalnega posla na
podlagi zmote ( 119 BGB) pa veljavnosti razpolagalnega posla praviloma ne more
ogroziti.
Primer 2

41
Prim. Baur/Strner, str 38; Schwab/Prttling, str. 15.
42
Gl. za nizozemsko pravo "l. 3:86 BW glede premi"nin in "l. 3:88 glede nepremi"nin. Do enakega
rezultata pridemo tudi v avstrijskem pravu na osnovi 367 ODZ in !vicarskem pravu ("l. 714/2 ZGB),
kot tudi na podlagi "l. 31 ZTLR.
43
$e je vedel, ali bi moral vedeti za izpodbojnost posla A - B. Gl. 142/2 BGB.
44
Prim. Baur/Strner, str. 38.

A proda B-ju umetni!ko sliko. Stranki se dogovorita za pla"ilo kupnine v ve"
obrokih. Kljub temu A prenese B-ju lastnino #e ob pla"ilu prvega obroka. Ker B
drugega in naslednjih dveh obrokov ni pla"al, ho"e A pogodbo razdreti, oziroma
zahtevati razvezo.


V abstraktnem sistemu razdor oziroma razveza ne glede na to ali u"inkujeta ex tunc
ali ex nunc nimata posledic za veljavnost prenosa lastnine. B je lastnik in A ima
obligacijskopravno pravico zahtevati od B-ja, da mu sliko prenese nazaj. V
kavzalnem sistemu pa je potrebno razlikovati med razdorom oziroma razvezo z
u"inkom ex tunc in razdorom oziroma razvezo z u"inkom ex nunc. V prvem primeru
so posledice enake kot pri ni"nosti in izpodbijanju. Izro"itev A-B je bila opravljena
brez veljavnega pravnega naslova in zato ni veljavna. A je ostal lastnik slike in jo
lahko reivindicira. $e razdor, oziroma razveza u"inkuje ex nunc, pa so posledice
enake kot v abstraktnem sistemu. B je lastnik in A ima obligacijskopravno pravico
zahtevati, da mu B prenese sliko nazaj.
Tu velja pripomniti, da so posledice kavzalnega sistema v nizozemskem pravu
omejene s pravilom, da razdor in razveza u"inkujeta le ex nunc. Tako, da je posledica
povsem enaka kot v abstraktnem sistemu. B je lastnik in A ima obligacijskopravno
pravico zahtevati, da mu B prenese sliko nazaj. Druga"e pa je v primeru, "e se stranki
dogovorita, da je ne(popolno) pla"ilo kupnine razvezni pogoj. V tem primeru bi
izpolnitev pogoja pripeljala do razveze ipso iure, s tem da bi na podlagi "l. 3:84/4
45

razveza u"inkovala tudi glede prenosa lastnine. A bi pridobil lastnino nazaj, vendar
!ele z dnem izpolnitve pogoja. V slednjem primeru lahko A sliko reivindicira.
Tudi primer 2 bi podobno kot primer 1, lahko !e naprej podali v varianti 2.1 (B-jev
ste"aj) in v varianti 2.2 (B je sliko odsvojil naprej C-ju). Da nebi zapadli v
ponavljanje naj le navedemo, da ima A v varianti 2.1 zopet bistveno bolj!i polo#aj v
kavzalnem sistemu (reivindikacija) kot v abstraktnem (obligacijskopravni zahtevek).
Tudi v varianti 2.2 je za A-ja ugodnej!i kavzalni sistem, "eprav bo A lahko sliko
revindiciral le v primeru, da je C pridobil sliko neodpla"no, ali "e C ni dobroveren.

4. 2. Zaklju"ki
Iz obravnavanih primerov lahko potegnemo nekatere zaklju"ke. Kar se ti"e u"inkov
abstraktnega in kavzalnega sistema med strankama, torej na relaciji A-B, je razlika v
pravni podlagi zahtevka.V kavzalnem sistemu je A !e vedno lastnik in ima na voljo
vsa pravna sredstva, ki jih lahko uporabi lastnik, vklju"no z reivindikacijo. V
abstraktnem sistemu pa je lastnik B, A pa ima le obligacijskopravni kondikcijski
zahtevek. Morda bi lahko rekli, da je abstraktni sistem manj ugoden za A-ja ker za
retro-prenos lastnine potrebuje B-jevo sodelovanje. Re!itev, ki jo ponuja kavzalni
sistem se tudi bolj sklada z ob"utkom za pravi"nost: B ni nikoli postal lastnik, ker je
kupna pogodba ni"na. Prakti"no gledano so razlike med u"inki obeh sistemov
minimalne. $e A-ju uspe razveljaviti zavezovalni posel, ima pravico zahtevati, da mu
B sliko vrne. Ne glede na pravno podlago tega zahtevka, je realizacija te pravice
predvsem odvisna od tega, v kolik!ni meri je B pripravljen sodelovati.
Razlike med obema sistemoma postanejo bolj vidne, ko se A-jev zahtevek po
vrnitvi slike kri#a s pravicami tretjih. To je predvsem v primeru B-jevega ste"aja ter
v primeru, ko je B sliko odsvojil tretjemu (C-ju). V primeru B-jevega ste"aja gre za

45
Na podlagi "l. 3:84/4 se v primeru pogojnega zavezovalnega posla !teje, da je bil razpolagalni posel
sklenjen pod istim pogojem kot zavezovalni posel.

pravice (drugih) B-jevih upnikov. Kavzalni sistem daje prednost A-ju. Ne glede na
ste"aj lahko A kot lastnik zahteva sliko od ste"ajnega upravitelja, tako da ne more
slu#iti kot objekt popla"ila upnikov. A ima tako pravzaprav izlo"itveni zahtevek in
vrnitev slike lahko vidimo kot neke vrste prednost pri popla"ilu. Abstraktni sistem pa
A-ja obravnava povsem enako kot druge B-jeve upnike. Tu je treba postaviti
vpra!anje, ali obstajajo kak!ni razlogi za privilegiranje A-ja. V primeru 1 je !lo za to,
da je B A-ja prevaral glede vrednosti slike. Situacija je podobna, kot "e bi B predlo#il
A-ju la#ne podatke o svojih dohodkih in bi mu A na podlagi le-teh dal posojilo, zatem
pa bi Y uspe!no izpodbijal posojilno pogodbo. Golo dejstvo, da je sliko po svoji
naravi mo#no zahtevati nazaj, denarnih sredstev pa ne, po na!em mnenju ne more biti
razlog za privilegiranje A-ja napram Y-u.
Tudi v primeru 2, ko gre za nepla"ilo (dela) kupnine, tak!nih razlogov ne vidimo. A je
dobavil B-ju sliko, ki je B ni v celoti pla"al. Ni razlogov, zakaj naj bi bil A v bolj!em
polo#aju kot npr. X, ki je B-ju dobavil elektriko. Tudi tukaj dejstvo, da je slika telesna
stvar, ki jo lahko A vzame nazaj, elektrika pa ne, ne opravi"uje A-jevega bolj!ega
polo#aja napram X-u. Lahko bi ugotovili, da se u"inki abstraktnega sistema v primeru
B-jevega ste"aja bolj skladajo z ob"utkom za pravi"nost kot u"inki kavzalnega
sistema. Tu vidimo tudi poglavitno hibo kavzalnega sistema. Naj tukaj spomnimo na
to, da je novi nizozemski zakonik vnesel korekcije glede u"inka razdora in razveza ter
tako do neke mere odpravil privilegije, ki jih je A-ju pred letom 1992 nudil kavzalni
sistem. Prav tako je mogo"e, da sodi!"e izpodbijanju v konkretnem primeru odre"e
delovanje ex tunc kar zopet mo"no omili pravnopoliti"no neza#elene u"inke
kavzalnega sisema.
Tudi v primeru, ko B odsvoji C-ju, pride do pomembnih razlik med obema
sistemoma. Kavzalni sistem tudi tu v prvi vrsti varuje prvotnega lastnika A-ja. C-jevi
interesi pa so varovani z ureditvami pridobitve od nelastnika. Kombinacija
kavzalnega sistema s temi ureditvami omogo"a diferencirane re!itve, pri katerih je v
dolo"enih primerih varovan A v drugih pa C. Kot splo!no pravilo lahko postavimo
tole: "e je C v dobri veri in je pridobil odpla"no ima prednost on, druga"e pa A.
Abstraktni sistem pa ne omogo"a diferenciranega pristopa in daje prednost C-ju tudi
takrat, kadar si tega ne zaslu#i. Tako je C varovan celo "e je v slabi veri in v primeru,
da je pridobil neodpla"no. Hkrati s C-jem pa abstraktni sistem povsem nezaslu#eno
favorizira tudi C-jeve upnike, ki so s pravnopoliti"no neupravi"eno pridobitvijo s
strani C-ja, pridobili raz!iritev mo#nosti za izvr!bo proti C-ju.
46
To je tudi poglavitna
slabost abstraktnega sistema. Tudi tu je treba spomniti na to, da je v nem!kem pravu
preko instituta Fehleridentitt vsaj v primeru prevare v relaciji A-B, abstraktni
sistem preluknjan tako, da je dose#en enak rezultat kot v kavzalnem sistemu. Res pa
je, da je to#niku praviloma bistveno la#je dokazati zmoto kot prevaro, izpodbijanje na
podlagi zmote pa glede razpolagalnega posla praviloma ne u"inkuje.
$e bi hoteli zaklju"ke strniti v ocene bolj!i-slab!i, lahko ugotovimo naslednje. Kar se
ti"e u"inkov med strankama, pripeljeta oba sistema do pravnopoliti"no zadovoljivih
re!itev. Bistvenih prednosti nima ne eden ne drugi sistem. V situaciji B-jevega ste"aja
je abstraktni sistem nedvomno v prednosti, ker ne povzro"a tako kot kavzalni sistem,
neupravi"enega favoriziranja A.-ja. Ko gre za odsvojitev tretjemu, pa je treba dati
bistveno prednost kavzalnemu sistemu, ampak pod pogojem, da ima doti"ni pravni
red tudi ustrezno !irok sistem varstva dobrovernega tretjega, ki pridobi lastninsko
pravico od nelastnika. Nediferencirano favoriziranje tretjega in njegovih upnikov je

46
Gl. Kegel, str. 82.

zelo velika hiba abstraktnega sistema. Tako lahko re"emo, da noben sistem ni
absolutno bolj!i ali slab!i.


5. Ureditev pri nas in na obmo"ju biv#e SFR Jugoslavije ter izsledki pravne
teorija
Na obmo"ju biv!e SFRJ je 1. septembra 1980 pri"el za temeljna stvarnopravna
razmerja veljati Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR),
47
ki je sicer
zelo skopo ter le na zvezni ravni uredil temeljne stvarnopravne in!titute. Prevladalo je
namre" stali!"e (skladno s takratno zvezno ter republi!kimi ustavami), da se s
podro"ja stvarnega prava na ravni federacije urede le temeljna razmerja, medtem ko je
bilo vse ostalo prepu!"eno republi!kim zakonodajam, ki pa tega pravnega podro"ja v
celoti niso nikoli uredile. Ustava SFRJ je dolo"ala, da federacija ureja temeljna
lastninskopravna razmerja (4. to"ka 281. "lena Ustave SFRJ iz leta 1971), medtem ko
naj republike uredijo dolo"ena lastninskopravna razmerja, ki niso urejena z zveznim
zakonom (2. odstavek 268. "lena Ustave SFRJ). S tem je bila tudi dokon"no opu!"ena
koncepcija o enotnem civilnem zakoniku.
48

Na!a pravna teorija je bila do sprejetja ZTLR enotna glede vpra!anja, da je v na!em
pravnem sistemu uveljavljen sistem kavzalne tradicije v zvezi s derivativno
pridobitvijo lastninske pravice na temelju pravnega posla. V pri"ujo"em prispevku se
seveda podrobneje ne ukvarjamo s teorijo pred uveljavitvijo ZTLR, ko je bil, kot #e
re"eno, enotno zastopan avstrijski koncept kavzalne derivativne pridobitve lastninske
pravice na temelju pravne posla, kar je bilo takrat povsem razumljivo saj so se tudi pri
nas glede tega vpra!anja uporabljala zelo jasna pravna pravila Ob"nega
dr#avljanskega zakonika (ODZ), ki niso dop!u!"ala prav nobenega dvoma, da je ODZ
uzakonil kavzalno tradicijo.
Fin"gar poudarja, da je za pridobitev lastninske pravice na temelju veljavnega
pravnega posla potrebna !e lastninska pravica prednika in tradicija. Za prenos
lastninske pravice torej ne zadostuje zgolj abstrakten dogovor strank (kot npr. po
nem!kem pravu), da se prenese lastninska pravica, marve" je potreben dolo"en
kavzalni pravni posel.
49
Omenjeno stali!"e zastopa avtor tudi v svojih kasnej!ih delih,
ki so iz!la po sprejemu ZTLR.
50

Nasprotno pa Sajovic v svojih delih, tudi glede utemeljevanja na!ega sistema tradicije,
sledi nem!ki doktrini (Trennungs- und Abstraktionsprinzip). Prenosni oziroma
razpolagalni posel stvarnega prava je torej neodvisen od kavze (pri "emer predstavlja
kavzo zavezovalni posel). Pravni u"inki abstraktnosti stvarnopravnega prenosnega
posla se torej ka#ejo v tem, da neveljavnost zavezovalnega posla na splo!no ne vpliva
na stvarnopravni polo#aj pridobitelja.
51
Po mnenju avtorja predstavlja prikazano
gledanje pomemben razvojni korak civilnopravne teorije, pri "emer pa tudi poudarja,
da na!a civilisti"na teorija ta pristop odklanja. Prakti"no pa tak!no gledanje pomeni,
da npr. napake prodajne pogodbe med prvim prodajalcem in prvim pridobiteljem ni
mogo"e uveljavljati proti morebitnim naslednjim pridobiteljem, v "emer se ka#e
precej ve"ja varnost pravnega prometa kot pri sistemu kavzalne tradicije. Pridobitelj

47
Ur. l. SFRJ, !t. 6/80, 36/90.
48
Glej Fin#gar, Temeljna lastninskopravna razmerja - Zakon z uvodnimi pojasnili in komentarjem, $Z
Uradni list SRS, Ljubljana 1980, str. 5-10.
49
Fin#gar, Civilno pravo - Stvarno pravo, Univerza v Ljubljani - Pravna fakulteta, Ljubljana 1952, str.
106-107.
50
Glej Fin#gar, Temeljna..., str. 39-40.
51
Sajovic, Osnove civilnega prava - Stvarno pravo I, $Z Uradni list RS, Ljubljana 1994, str. 42-45.

je v takih primerih zavezan k vrnitvi po dolo"ilih, ki urejajo vrnitev neopravi"eno
pridobljenega (kondikcija).
52

Tudi Juhart se izreka za abstraktnost stvarnopravnega posla, "emur sledijo tudi
nekateri drugi doma"i avtorji.
53
Juhart ob povzemanju Sajovica poudarja, da iz ZTLR
ve" kot jasno izhaja, da le-ta opu!"a avstrijsko koncepcijo, ki v 380 ODZ izrecno
poudarja, da sta za pridobitev lastninske pravice kumulativno potrebna pravni naslov
in pridobitni na"in. Nasprotno pa dikcija ZTLR vpra!anje stvarnopravnega
razpolagalnega posla pu!"a odprto tako glede vsebinske ureditve kot tudi glede
odnosa do pravnega naslova. Res je, da ZTLR ne opredeljuje stvarnopravnega
razpolagalnega posla na na"in kot nem!ki BGB, vendar lahko po mnenju Juharta
praznino !tejemo za korak v smeri k abstraktnemu sistemu in za na"elno opredelitev
zakonodajalca, da opusti koncepcijo iz ODZ.
54

Gavella poudarja, da je bil na! pravni red pod mo"nim vplivom avstrijskega prava.
Na!e pozitivno pravo je po avtorjevem mnenju v osnovi prevzelo avstrijski sistem
kavzalne tradicije.
55
Tak!no stali!"e zavzema tudi $uvela.
56
Temu teoreti"nemu
izhodi!"u pa so v Republiki Hrva!ki sledili tudi pri pripravi nove stvarnopravne
zakonodaje. Dolo"be novega (#e veljavnega) hrva!kega Zakona o lastnini in drugih
stvarnih pravicah - ZVSP,
57
ki urejajo derivativno pridobitev lastninske pravice na
temelju pravnega posla, so precej jasnej!e od dolo"b, vsebovanih v ZTLR. Prvi
odstavek 115. "lena ZVSP tako dolo"a, da na podlagi veljavnega pravnega posla,
"igar cilj je pridobitev lastnine, preide lastnina iz dotedanjega lastnika na pridobitelja,
in sicer na na"in dolo"en z zakonom. V citiranem dolo"ilu je izrecno naveden
veljaven pravni naslov, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice na temelju
pravnega posla, pri "emer je mi!ljen zavezovalni pravni posel. Po prvem odstavku
116. "lena ZVSP se pridobi lastnina na premi"nini s predajo te stvari v samostojno
posest,
58
in sicer na podlagi veljavno izra#ene volje dotedanjega lastnika, ki je
usmerjene na prehod lastnine na pridobitelja, "e z zakonom ni dolo"eno druga"e. Gre
za zakonsko ureditev stvarnopravnega posla, kar je tudi primer nem!kega BGB. Tudi
po prvem odstavku 119. "lena ZVSP se pridobi lastnina na nepremi"nini na podlagi
veljavno izra#ene volje dotedanjega lastnika, usmerjene na prehod lastnine ter seveda
z vpisom v zemlji!ko knjigo. Podobno kot v prvem odstavku 116. "lena, je tudi v
zvezi z prenosom lastnine na nepremi"ninah zakonsko oblikovan stvarnopravni posel,
pri "emer pa je treba zmeraj upo!tevati prvi odstavek 115. "lena ZVSP, ki nasplo!no
pogojuje prenos lastninske pravice na stvareh z veljavnim zavezovalnim pravnim
poslom. Tako hrva!ka pravna teorija, seveda ob tak!ni jasni ureditvi, nima te#av pri
utemeljevanju, da je v njihovem pravnem sistemu sprejet sistem kavzalne tradicije ter
je u"inek predaje odvisen od eksistence in veljavnosti zavezovalnega pravnega
posla.
59


52
Glej pri Sajovic, Osnove civilnega prava - Slo!ni del, $Z Uradni list RS, Ljubljana 1994, str. 134.
53
Glej Plav!ak/Frantar/Juhart, Zakon o zemlji!ki knjigi s komentarjem, GV, Ljubljana 1998, str. 119.
Avtorica zavzema jasno stali!"e, da je razpolagalni stvarnopravni posel abstrakten v oziru na
obligacijskopravni zavezovalni posel ter citira Juharta, Cesija - pogodbeni odstop terjatve, str. 22-25.
54
Juhart, Zavezovalni in razpolagalni pravni posli - Med kavzalnostjo in abstraktnostjo, Zbornik
znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, Ljubljana 1995, str. 138-139.
55
Gavella et al., Uvod u stvarno pravo, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb 1991, str. 69.
56
'uvela, Vlasni"kopravni odnosi, Organizator, Zagreb 1996, str. 137 in 194 in nsl.
57
Zakon o vlasni!tvu i drugim stvarnim pravima, NN, !t. 91/96.
58
S pojmom samostojna posest (samostalni posjed) ZVSP ozna"uje lastni!ko posest, poznano iz
primerjalnega prava kot Eigentum Besitz. Kdor poseduje stvar, kot da je njen lastnik ali poseduje
pravico, kot da je nosilec te pravice, se imenuje samostojni posestnik (glej 11. "len ZVSP).
59
Gavella et al., Stvarno pravo, Iformator, Zagreb 1998, str. 325.

Stali!"e, da je v ZTLR v osnovi sprejet sistem kavzavne tradicije, zastopajo v Srbiji
tudi Stojanovi%
60
ter Stankovi% in Orli%.
61


6. Abstraktni ali kavzalni sistem v Slovenskem veljavnem pravu?
Ali velja v veljavnem slovenskem pozitivnem pravu t.j. v ZTLR, abstraktni ali
kavzalni sistem? Ve"insko mnenje na pravnem prostoru biv!e Jugoslavije govori
nedvomno v prid kavzalnemu sistemu, saj razen Sajovica in Juharta ne najdemo
nikogar, ki bi zastopal stali!"e, da je ZTLR uzakonil abstraktni sistem. Dejstvo, da
ZTLR vpra!anje abstraktnosti in kavzalnosti pu!"a odprto, bi te#ko podobno kot
Juhart interpretirali kot odlo"itev za abstraktni sistem. Kaj !ele, da bi smatrali, da je ta
odlo"itev ve" kot jasna. Pred uzakonitvijo ZTLR je v Jugoslaviji veljal kavzalni
sistem. $e je hotel zakonodajalec dejansko narediti obrat za 180 stopinj in uzakoniti
abstraktni sistem, potem bi bilo edino logi"no, da to izjemno pomembno odlo"itev
tudi eksplicitno zapi!e v novi zakon. Zgodilo pa se je prej nasprotno, saj ZTLR v "l.
20 govori o pridobitvi lastnine na podlagi pravnega posla, medtem ko se v nem!ki
literaturi dosledno uporablja dikcija durch Rechtsgeschft. Dikcija ZTLR tako
implicira uzakonitev kavzalnega sistema. Prav tako bi morala odlo"itev za abstaktni
sistem biti jasno razvidna iz literature, ki je bila objavljena v "asu priprave ZTLR in v
letih po njegovi uzakonitvi. Iz gornjega pregleda literature pa izhaja prej nasprotno,
saj avtorji izhajajo iz stali!"a, da tudi v ZTLR velja kavzalni sistem.
Na drugi strani je potrebno ugotoviti, da ZTLR ni sledil zgledu 380 ODZ in da tudi
nikjer izrecno ne navaja, da je za veljavnost prenosa lastnine potreben veljaven pravni
naslov. Tako da bi to dejstvo morda lahko uporabili v prid interpretaciji s strani
Sajovica in Juharta. Tukaj lahko kot protiargument navedemo dejstvo, da ZTLR
nikjer ne omenja razpolagalnega posla, ki je, kot smo zgoraj videli, za abstraktni
sistem bistvenega pomena.
Ko sku!amo najti razlago za molk zakonodajalca glede nekega problema stvarnega
prava, je treba upo!tevati dejstvo, da je ZTLR v primerjavi z drugimi kodifikacijami
stvarnega prava, tako starej!imi (npr. ODZ) kot modernimi (npr. nizozemski BW)
izjemno pomanjkljiv in da ogromno pomembnih vpra!anj sploh ne ureja. Tako je #ivo
nasprotje drugi jugoslovanski zakonodaji, kjer je prevladovala te#nja po
hiperregulaciji. Razlog je treba verjetno poiskati v dejstvu, da je ZTLR zakonik iz
"asov socializma in dru#bene lastnine ki so bili izrazito nenaklonjeni stvarnemu
pravu, tako da je bil uzakonjen po 35 letih zanemarjanja tega pravnega podro"ja, ki v
pogojih dru#bene lastnine dejansko ni imelo prav velikega prakti"nega pomena. Te
okoli!"ine dajejo vtis, da je bil ZTLR napisan z levo roko. Tako je pri ZTLR zelo
nevarno molk zakonodajalca glede kateregakoli neurejenega vpra!anja interpretirati
kot kakr!nokoli zavestno odlo"itev. Veliko bolj varna je razlaga molka kot pravne
praznine, ki se v skladu z veljavnim pravom zapolni s prej veljavnimi predpisi, to je s
380 ODZ.

Dejstvo, da se je ZTLR glede ve" vpra!anj odmaknil od ODZ in se je pribli#al BGB
62

bi tudi lahko bilo argument v prid trditvi, da ZTLR izhaja iz abstraktnega sistema.
Vendar je zanimivo, da ravno glede pridobitve lastninske pravice od nelastnika "l.
31 ZTLR ne sledi nem!kemu pravu ampak ostaja zelo blizu avstrijske ureditve ( 367
ODZ). Kot izhaja iz zgoraj povedanega, je ureditev varstva dobrovernega tretjega, ki
pridobi lastninsko pravico od nelastnika vsebinsko mo"no povezana s kavzalnostjo,

60
Stojanovi(, Stvarno pravo, NIU Slu#beni list SFRJ, Beograd 1987, str. 185-188.
61
Stankovi(/Orli(, Stvarno pravo, Savremena administracija, Beograd 1989, str. 109 in nsl.
62
Npr. prehod s subjektivne na objektivno koncepcijo posesti.

oziroma abstraktnostjo razpolagalnega posla. Pravni red, ki izhaja iz na"ela
kavzalnosti, mora z vidika varnosti pravnega prometa nuditi !ir!e varstvo
dobrovernega tretjega kot abstraktni sistem, zato da kompenzira negativne u"inke
kavzalnega sistema.
63
$e bi se ZTLR odlo"il za abstraktni sistem, potem bi bilo
vsekakor logi"no, da !irokosr"no varstvo, ki ga dobrovernemu tretjemu (zaradi
kavzalnega sistema) nudi avstrijsko pravo, tudi zamenja za nekoliko manj
!irokosr"no varstvo, ki ga pozna nem!ko pravo. Mo#no pa je seveda tudi, da je
jugoslovanski zakonodajalec to povezavo spregledal.
Nenazadnje je potrebno omeniti, da mora stranka, ki ho"e npr. vpisati pridobitev
lastnine na nepremi"nini v zemlji!ko knjigo, v skladu s "l. 21 predlo#iti tudi veljaven
pravni naslov. Iz komentarja je razvidno, da gre tukaj za pravni naslov v smislu
zavezovalnega posla.
64
Abstraktni sistem predlo#itve pravnega naslova nebi zahteval,
saj je za abstraktni sistem irelevanten. To bi lahko kazalo na to, da novi slovenski
zakonodajalec vsaj glede nepremi"nin izhaja iz kavzalnega sistema.
Kakorkoli #e, vpra!anje ali imamo v na!em pozitivnem pravu abstraktni ali kavzalni
sistem ostaja odprto, "eprav menimo, da govori ve" argumentov v prid kavzalnega
sistema. Dejstvo pa je, da mora zakonodajalec v na!i bodo"i ureditev stvarnega prava
vsekakor zavzeti jasno in nedvoumno stali!"e glede te problematike. Zato se bomo v
zaklju"nem paragrafu tega prispevka ukvarjali z vpra!anjem, kak!na naj bi bila
ureditev de lege ferenda.

7. Ureditev v slovenskem pravu de lege ferenda
Na! zakonodajalec se bo na podro"ju stvarnega prava moral odlo"iti med abstraktnim
in kavzalnim sistemov. Kot je razvidno iz gornjega pregleda, ni mogo"e re"i, da je
eden od obeh sistemov absolutno bolj!i. Prav tako bi te#ko govorili, da eden ali drugi
predstavlja vi!jo razvojno stopnjo v pravu, tako kot so prominentni pravniki trdili in
!e trdijo tako glede enega, kot glede drugega sistema.
65
V na!em pravnem prostoru pa
imamo !e posebej neprijetno izku!njo s progla!anjem dolo"enih pravnih pravil za
pravna pravila vi!je razvojne stopnje.
V prid kavzalnosti govori predvsem tradicija in primerjalnopravni argumenti, saj se je
abstraktni sistem uveljavil le v nem!kem pravu in sicer #e zgodaj v 19. stoletju in se
ima za svojo kodifikacijo v BGB-ju zahvaliti ogromnemu vplivu Von Savignyja.
Obstaja tudi realna mo#nost, da nekje do leta 2050 pride do uvedbe Evropskega
civilnega zakonika ali vsaj do poenotenja pravnih pravil glede prenosa lastnine v
evropskih dr#avah, morda po vzoru ameri!kega UCC. Ta enotna ali poenotena
pravila bodo zelo verjetno uzakonila kavzalni sistem.
Uzakonitev kavzalnega sistema bi zahtevala dolo"ene korekcije glede njegovih
neza#elenih u"inkov. Negativni u"inki kavzalnega sistema napram dobrovernim
tretjim so #e v veljavnem pravu pri premi"ninah zajezeni s "l. 31 ZTLR pri
nepremi"ninah pa s "l. 5 ZZK. Poleg tega bi bilo !e potrebno zajeziti mo#nost
reivindikacije s strani prvotnega lastnika v primeru, ko se pridobitelj stvari znajde v
ste"aju, "e izpodbija ali razdre zavezovalni posel po uvedbi ste"ajnega postopka. Ta
poseg bi se moral opraviti z ustrezno dolo"bo Zakona o prisilni poravnavi, ste"aju in
likvidaciji.

63
Glej zgoraj, pod 4.1., varianto 1.2.
64
Plav!ak/Frantar/Juhart, str. 119.
65
Ob tem se lahko na splo!no vpra!ano ali v razvoju in spremembah pravnih pravil sploh gre za
nekak!no evolucijo od ni#jega na vi!je, ali pa so spremembe pravnih pravil le posledica spreminjajo"ih
se pravnopoliti"nih prioritet.

V prid abstraktnosti govori dejstvo, da se na! pravni red na ve" podro"jih pribli#uje
nem!kemu. Za majhen pravni red je zelo pomembno, da ima velikega brata. Tako
pravna teorija in praksa v doti"ni mali dr#avi, tudi glede vpra!anj, ki se ti"ejo njenega
notranjega prava nista sami, ampak se lahko naslanjata na re!itve pravne prakse in
dognanja pravne teorije v drugi, mnogo ve"ji dr#avi. Tudi dejstvo, da abstraktni
sistem na efektiven na"in zagotavlja enako varstvo vsem upnikom v primeru ste"aja
pridobitelja, je zelo pomemben argument v prid abstraktnega sistema.
Tudi uzakonitev abstraktnega sistema zahteva dolo"ene posege. Iz zgoraj povedanega
sledi, da abstraktni sistem ni sposoben zadovoljive diferenciacije v tem smislu, da
tretji u#iva varstvo samo v primeru, ko si to zaslu#i (t.j. ko je v dobri veri). V
nem!kem pravu se neza#elene u"inke abstraktnega sistema posku!a omejiti preko
institutov Fehleridentitt, Bedingungszusammenhang in Geschftseinheit. Kot smo
zgoraj videli, te re!itve niso povsem zadovoljive, saj nem!ka teorija in praksa !e
vedno nista uspeli izoblikovati preciznega in splo!no sprejetega odgovora na
vpra!anje, katere napake v zavezovalnem poslu u"inkujejo tudi v razpolagalnem poslu
in pod katerimi pogoji? Ravno ta nejasnost pa ustvarja negotovost v pravnem
prometu. Navedene slabosti tako postavljajo v nekoliko "udno lu" najve"je zasluge
abstraktnega sistema, ki naj bi bile, kot to navajajo nem!ki teoretiki, ravno velika
zmo#nost diferenciacije in visoka stopnja varnosti pravnega prometa. Glede na to, da
za te hibe abstraktnega sistema nem!ko pravo ni sposobno najti povsem u"inkovitih
re!itev, velja ta ugotovitev a fortiori tudi za slovensko pravo. $e bo zakonodajalec
izbral abstraktni sistem, se bo s tem pa" moral sprijazniti.


!"#$%&' )'*' +'*")$, '& &-.$/" -,0$1"%&"1)' 2 *%'3$%4-/&$3 *%-25 6#$/7
!"#$% '"% ()*+), -")*./0

Uvod Uvod
Bipoteka je zastavna piavica na nepiemicninah. Neutem ko je zastavna piavica
klasicen piavni institut, ki ga je v veliki meii izoblikovalo ze iimsko piavo, je
hipoteka kot iegistiska zastavna piavica na nepiemicninah vezana na obstoj
javnih nepiemicninskih iegistiov. Tako se je lahko povsem izoblikovala sele po
vzpostavitvi le-teh. v piimeijalnem piavu uanes lahko najuemo iazlicne
moualitete nepiemicninskih zastavnih piavic oziioma hipotek, za kateie se
(ueloma) upoiabljajo iazlicna poimenovanja. To je lahko vaiianta iziaza
"hipoteka"
66
ali pa se upoiablja posebno poimenovanje, se posebej ce gie za zelo
specificne oblike nepiemicninskih zastavnih piavic, kot so 1#"*2)23 v
angleskem piavu, nemski zemljiski uolg (4"5.'67859'), svicaisko zemljisko
pismo (:7859';"/3$), Nauzaiska samostojna zastavna piavica (<.)99# =)9#2+#2>,
noiveska hipotekaina obveznica (2+#"* ?).*#;9/2)6+#.), uanski 3+3"?).*3;"3@ in
poljski 'A52 .) ./3"578#1#B7C.

Nepiemicninske zastavne piavice, v naualjevanju jih bomo poimenovali s
skupnim iziazom hipoteka, ki jih najuemo v piimeijalnem piavu, imajo visto
skupnih znacilnosti. Bipoteka je piaviloma opieueljena kot omejena stvaina
piavica s kateio se zavaiuje eno ali vec teijatev uo uolznika, ki je lahko lastnik s
hipoteko obiemenjene nepiemicnine ali tietja oseba. Ce zavaiovana teijatev ob
uospelosti ni placana, lahko hipotekaini upnik pioua oziioma zahteva piouajo
obiemenjene nepiemicnine in se pieunostno poplaca iz izkupicka. Zelo
pomembna znacilnost hipoteke je njena javnost in tianspaientnost. Tako se ob
nastanku vpisuje v javni iegistei in se ob pienehanju iz iegistia izbiise. v
geimanskih in geimansko oiientiianih piavnih ieuih je to zemljiska knjiga,
meutem ko iomanski piavni ieui po fiancoskem vzoiu piaviloma poznajo
iegistei hipotek, ki se voui pii katastiu.

v naualjevanju bomo najpiej na splosno spiegovoiili o nacelu akcesoinosti, ki se
tiauicionalno steje za enega ou najpomembnejsih nacel zastavnega (oziioma
hipotekainega) piava, kei vzpostavlja funkcionalno povezavo meu zavaiovano
teijatvijo in zastavno piavico tei tako sciti zastavitelja pieu moznimi zloiabami
in samovoljo s stiani zastavnega upnika. Stopnja akcesoinosti je tuui euen ou
poglavitnih kiiteiijev na poulagi kateiih lahko iazuelimo poglavitne tipe hipotek,
ki jih najuemo v piimeijalnem piavu, o cemei bo govoia v naualjevanju. Po
kiatki pieustavitvi nekateiih pomembnejsih tujih oblik hipotek se bomo
osieuotocili na vpiasanje, v kaksni meii je nacelo akcesoinosti uejansko piisotno
v moueinem hipotekainem piavu. Tu izhajamo iz poumene, ua nacelo
akcesoinosti ni enoten koncept, temvec vsebuje iazlicne viuike, kateie je tieba
obiavnavati loceno. vpiasanje akcesoinosti spiemlja hipoteko ves cas ou
njenega nastanka uo pienehanja, pii cemei je stopnja akcesoinosti v iazlicnih
fazah (lahko) iazlicna. Tako bomo hipoteke z viuika akcesoinosti analiziiali s

66
Hypotheca, hypothec, hypothque, Hypothek, hypotek, hpoteek, hypotheek, hipoteca, ipoteca,
ipoteka.

petih viuikov, in sicei gleue nastanka hipotek, gleue obsega hipotekainega
jamstva, gleue piipaunosti hipotek, gleue njihove piisilne uiesnicitve in gleue
pienehanja.


Spl o!no o na"el u akcesornost i Spl o!no o na"el u akcesornost i
Nacelo akcesoinosti zastavne piavice je poznalo ze iimsko piavo.
67
Izhaja iz
siisega nacela )77366/# 73'/* ?"/.7/?)9/, v sklauu s kateiim stianske stvaii
oziioma piemozenjske piavice uelijo piavno usouo glavne stvaii oziioma
piemozenjske piavice. Pii zastavni piavici je glavna piavica zavaiovana teijatev,
zastavna piavica pa je njej pouiejena, stianska piavica. Nacelo akcesoinosti pii
zastavni piavici toiej pomeni njeno ouvisnost ou zavaiovane teijatve.
68
Zastavna
piavica je ouvisna ou zavaiovane teijatve gleue svojega nastanka, obsega,
piipaunosti, poplacila in pienehanja.
69
Bouamo naj, ua nacelo akcesoinosti ni
vezano izkljucno na zastavno piavico, temvec se pojavlja tuui pii nekateiih
uiugih stvainih in obligacijskih piavicah. Tako so na piimei stvaine sluznosti
akcesoine lastninski piavici na gospouujoci nepiemicnini in je poiostvo
pouobno kot zastavna piavica akcesoino zavaiovani teijatvi.

Nacelo akcesoinosti zaueva osnovno funkcijo zastavne piavice, to je zavaiovanje
teijatev. Zato ima zastavna piavica svoj smisel le, ce obstaja teijatev, ki je z njo
zavaiovana. Nacelo akcesoinosti toiej pii hipoteki vzpostavlja nujno povezavo
meu zavaiovano teijatvijo in hipoteko in tako vaiuje uolznika pieu tem, ua bo
hipotekaini upnik izkoiistil svojo piavico uo piisilne piouaje nepiemicnine tuui
ce bo uolznik ieuno izpolnjeval svoje obveznosti oziioma ua se bo hipotekaini
upnik iz nepiemicnine poplacal za visji znesek kot znasa njegova teijatev, tako
ua je obseg poplacilne piavice zastavnega upnika veuno omejen z zneskom
zavaiovane teijatve. Nacelo akcesoinosti tuui onemogoca, ua bi hipotekaini
upnik pienesel zavaiovano teijatev uiugemu upniku sam pa obuizal hipoteko
(ali pienesel hipoteko sam pa obuizal zavaiovano teijatev), s cimei bi se
uolznikove obveznosti lahko pouvojile, kei bi lahko uva iazlicna subjekta ou
uolznika zahtevala uvakiatno placilo istega uolga.
7u
Bolznik bi namiec imel uva
upnika, euen bi zahteval placilo hipoteke, uiugi pa placilo zavaiovane teijatve.
Sklepno lahko ugotovimo, ua je nacelo akcesoinosti iuealen instiument, ki ze po
samem zakonu, biez kakisnega uogovoia meu stiankami, zagotavlja iziavnavo
inteiesov hipotekainega upnika in zastavitelja.



67
P. Kurzbauer, Die Hchstbetragshypothek, Manzsche Verlags- und Universittsbuchhandlung, Wien
1999, stran 8.
68
Kurzbauer, stran 8, tu govori o akcesornosti v !ir!em smislu.
69
Primerjaj H. Koziol/R. Welser, Grundri des brgerlichen Rechts, Band II, Sachenrecht,
Familienrecht, Erbrecht, 10. Aufl. Manzsche Verlags- und Universittsbuchhandlung, Wien 1996,
stran. 116.
70
Dol#nik bi tako imel dva upnika, eden bi zahteval pla"ilo hipoteke, drugi pa pla"ilo zavarovane
terjatve.

Tradi ci onal na del i t ev hi pot ek z vi di ka Tradi ci onal na del i t ev hi pot ek z vi di ka
akcesornost i akcesornost i
Teoiija tiauicionalno iazlikuje meu akcesoinimi in neakcesoinimi tipi hipotek.
Se zlasti v iomanskih piavnih ieuih se akcesoinost pouuaija kot nujen in euini
instiument, ki v zauovoljivi meii vaiuje lastnika nepiemicnine (zastavitelja).
Tako se z viuika akcesoinosti tiauicionalno locuje meu uvema temeljnima
tipoma hipotek in sicei )0736#".# in .3)0736#".# (samostojno) hipoteko.
Tiauicionalno tipicen piimei pivega tipa je fiancoska 8D?#*8EF53, uiugega tipa
pa nemski 4"5.'67859' (zemljiski uolg), ki se je pivotno imenoval samostojna
hipoteka (639;6*G.'/23 HD?#*830). v piavnih ieuih, ki poznajo zgolj akcesoino
hipoteko so se scasoma izoblikovale iazlicne moualitete, tako ua lahko uanes
govoiimo o uveh poglavitnih poutipih akcesoinih hipotek,in sicei o $/06./8
hipotekah, ki vaiujejo tocno uoloceno teijatev ali teijatve in o @)"/);/9./8
hipotekah, ki vaiujejo celo visto obstojecih inali bouocih teijatev. Tako bomo v
naualjevanju iazlikovali meu:
fiksnimi hipotekami,
vaiiabilnimi hipotekami in
samostojnimi hipotekami.

Posamezni piavni ieui poznajo:
vse tii tipe (Nemcija, Svica, Slovenija),
samo vaiiabilno in fiksno hipoteke (Avstiija, Belgija, Ceska, Bivaska,
Fiancija, Nauzaiska, Nizozemska, Spanija, Poljska, Sibija),
samo fiksno hipoteko (BiB),


samo samostojno hipoteko (Estonija),

Fiksna hipoteka
Fiksna
71
hipoteka (I36*;3*")268D?#*830) vaiuje eno ali vec tocno uolocenih
teijatev. Temeljna znacilnost fiksnih hipotek je, ua se pouatki o hipoteki (zlasti
znesek glavnice, pouatek o obiestni meii in uatum oziioma pogoji zapaulosti
zavaiovane teijatve) ob nastanku hipoteke vpisejo v javni iegistei. Bipoteka
obstaja uoklei obstaja zavaiovana teijatev. Kot ta (zlasti zaiaui poplacila)
pieneha, postane hipoteka naceloma neupoiabna in se iz iegistia izbiise. Izbiis
ima v geimanskih piavnih ieuih konstitutiven, v iomanskih pa piaviloma
ueklaiatoien ucinek. Zato v sleunjih hipoteka pieneha samouejno, s samim
pienehanjem zavaiovane teijatve. Tu nekateii piavni ieui omogocajo izjemo ou
akcesoinosti v tem smislu, ua se hipoteka po poplacilu zavaiovane teijatve ne
izbiise, temvec se lahko upoiabi v zavaiovanje novih teijatev
(I#"'3"5.263.*093/'3*3 J/23.*K13"8D?#*830 v avstiijskem piavu).
72
Piaviloma
tuui ni mozno spieminjanje pouatkov o hipoteki, ki so vpisani v javni iegistei.
Tipicni piimeii fiksne hipoteke so (tiauicionalna) fiancoska 8D?#*8EF53,
hipoteka kot jo pozna piavo BiB ali nasa klasicna oziioma fiksna hipoteka.


71
V na!i literaturi pogosto imenovana klasi"na hipoteka.
72
Avstrijski ureditvi sta sledili tudi Hrva!ka in Srbija, medtem ko slovenski ZZK-1 tega instituta na
pozna. Glej podrobneje spodaj, razdelek 4.5.

Variabilna hipoteka
vaiiabilna hipoteka vaiuje vec teijatev, uo uolocenega najvisjega skupnega
zneska, ki se ob ustanovitvi vpise v javni iegistei. Zavaiovane teijatve piaviloma
izviiajo oziioma bouo izviiale iz ualj casa tiajajocega upnisko-uolzniskega
iazmeija. To iazmeije moia biti uoloceno v nekateiih piavnih ieuih moia tuui ze
obstajati ob ustanovitvi hipoteke. Piavni ieui se iazlikujejo tuui gleue vpiasanja,
v kaksni meii moia biti zavaiovano iazmeije uoloceno. v nekateiih piavnih
ieuih zauostuje ze okviina pogouba na osnovi kateie bouo kasneje nastale
posamezne kieuitne pogoube, meutem ko je v uiugih ze ob nastanku tieba
opieueliti zavaiovano konkietno kieuitno iazmeije (pogoubo). Cesko piavo na
piimei zahteva tuui vnapiejsnjo opieuelitev tiajanja zavaiovanega iazmeija.
7S


Zavaiovane teijatve, ki so poplacane, se samouejno, piaviloma biez vpisov v
javni iegistei, nauomescajo z novimi, ki so zavaiovane v iangu pivotne
ustanovitve hipoteke. Tipicni piimeii vaiiabilnih hipotek so avstiijska
H<786*;3*")268D?#*830,
74
spanska H/?#*37) '3 1)L/1#M nizozemska
;).08D?#*8330 tei hivaska,
7S
sibska
76
in nasa maksimalna hipoteka. Posebnost
nizozemske ;).08D?#*8330 je, ua vaiuje vse teijatve, ki so ali kauaikoli bouo
nastale iz obstojecih ali bouocih bancno-poslovnih iazmeiij meu uolznikom in
banko. Bipoteka obstaja vse uoklei obstaja kakisenkoli bancno-poslovni ounos
meu stiankama (tuui na piimei tiansakcijski iacun), celo ce v uanem tienutku
banka nima nobene teijatve uo klienta ali celo, ce ima klient teijatve uo banke.
Piav tako lahko v to skupino uvistimo 8D?#*8EF53 "378)"23);93 fiancoskega
piava,
77
kateie posebnost je, ua 63 lahko z isto hipoteko zavaiujejo teijatve
iazlicnih upnikov. v naualjevanju se bomo nekoliko poblize seznanili z avstiijsko
maksimalno hipoteko, ki je bila v bistveni meii vzoi nasi in hivaski uieuitvi tei z
najnovejso 8D?#*8EF53 "378)"23);93 ki jo fiancosko piavo pozna sele ou leta
2uu6.

Piakticen pioblem, ki je povezan z vaiiabilnimi hipotekami se nanasa na
ucinkovitost iealizacije. Najvisji znesek, ki je naveuen v aktu o ustanovitvi in
vpisan v iegistei je zgolj teoieticni najvisji znesek zavaiovane teijatve ali
teijatev. Bejansko uolgovani znesek je pogosto nizji. Zato nekateii piavni ieui ne
uopuscajo neposieune izvisljivosti maksimalne hipoteke, temvec zahtevajo, ua
upnik v posebnem sounem postopku piiuobi izvisilni naslov (zlasti Nauzaiska in
Poljska). To velja naceloma tuui v nasem piavu, venuai je po mojem mnenju
uopustna neposieuna izvisba gleue posameznih z maksimalno hipoteko
zavaiovanih teijatev, ce je nastanek teijatve ugotovljen v obliki notaiskega
zapisa, ki ima vse elemente, ki jih zahteva 141. clen SPZ, vkljucno z izjavo
zastavitelja, ua se stiinja z neposieuno izvisljivostjo.

73
$etrti odstavek 155 civilnega zakionika. Glej W. Ebner, Grundeigentum und Sicherheiten in
Tschechien, Verband deutscher Pfandbriefbanken/Center for Legal Competence, Berlin 2006 stran
107.
74
Glej podrobneje spodaj, razdelek 3.2.1.
75
Glej podrobneje T. Josipovi( v Stcker, O (Red.), Flexibilitt der Grundpfandrechte in Europa, Bd. I,
Verband deutscher Pfandbriefbanken, Berlin 2006 strani 163-167
76
Kljub temu, da je zakonodaja ne pozna, se v praksi uporablja. Glej podrobneje M. 'ivkovi( v
Stcker, O (Red.), Flexibilitt der Grundpfandrechte in Europa, Bd. II, Verband deutscher
Pfandbriefbanken, Berlin 2007 stran 183.
77
Glej podrobneje spodaj, razdelek 3.2.2.


Zanimivo je, ua se je 1. januaija 1999 se spiemenila uieuitev 794 nemskega
N/@/9?"#=3O#"'.5.2 (ZP0), tako ua za neposieuno izvisljivost zauostuje, ua so
zavaiovane teijatve na poulagi notaiskega zapisa o ustanovitvi maksimalne
hipoteke '#9#P9+/@3. Na poulagi tega vista nemskih avtoijev zastopa stalisce, ua je
maksimalna hipoteka v nemskem piavu neposieuno izvisljiva.
78


v avstiijskem piavu se lahko gleue posameznih teijatev, ki so zavaiovane v
okviiu maksimalne hipoteke, sklene spoiazum v obliki neposieuno izvisljivega
notaiskega zapisa. Zatem lahko hipotekaini upnik gleue teh teijatev pieulaga
vpis fiksne hipoteke v zemljisko knjigo in zaznambo neposieune izvisljivosti.
Fiksna hipoteka se vpise v vistnem ieuu maksimalne hipoteke.
79
Tuui po
hivaskem piavu se lahko maksimalna hipoteka ueloma ali v celoti spiemeni v
fiksno hipoteko. Spiememba se vpise v zemljisko knjigo na poulagi listine, s
kateio stianki uolocita znesek in zapaulost teijatve, ki je nastala iz z maksimalno
hipoteko zavaiovanega piavnega iazmeija. Znesek te teijatve seveua ne me biti
visji ou skupnega zneska maksimalne hipoteke. Nova fiksna hipoteka se vpise v
vistnem ieuu pivotne maksimalne hipoteke. Piav tako obstaja moznost, ua
zastavitelj in hipotekaini upnik ob ustanovitvi hipoteke uolocita, ua bo imel
sleunji ali tietja oseba piavico uolociti visino in zapaulost zavaiovane teijatve.
8u


v nizozemskem piavu, je naceloma vsaka hipoteka ze na poulagi samega zakona
neposieuno izvisljiva, kei je ustanovna notaiska listina izvisilni naslov.
81
venuai
pa je souna piaksa neposieuno izvisljivost omejila na tiste teijatve, ki ze
obstajajo (in so uolocene v ustanovni listini) ob ustanovitvi hipoteke. Bouoce
teijatve pa so neposieuno izvisljive le, ce neposieuno izviiajo iz piavnega
iazmeija, ki je ze obstajalo ob sklepanju ustanovne listine in je v njej uoloceno.
To gleue ;).08D?#*8330 pomeni, ua ne obstaja neposieuna izvisljivost gleue
teijatev, ki ne izviiajo iz piavnega iazmeija (konkietne kieuitne pogoube), ki je
ze obstajalo v casu ustanovitve hipoteke.
82


Za neposieuno izvisljivost tuui ni tieba piiuobiti posebnega izvisilnega naslova
po sibski uieuitvi, ki pozna zasebno izvisbo po Q#11#. 9)R vzoiu.
8S


Maksimalna hipoteka v avstrijskem pravu
Naksimalna hipoteka SH<786*;3*")268D?#*830, T"3'/*8D?#*830M
()L/1)98D?#*830M :/783"5.268D?#*830; uiugi oustavek 14 4"5.';5782363*=U), v
naualjevanju uBu) je v piaksi bistveno bolj pomembna kot fiksna hipoteka. 0b

78
G. Schleiffer v Stcker, O (Red.), Flexibilitt der Grundpfandrechte in Europa, Bd. I, Verband
deutscher Pfandbriefbanken, Berlin 2006 stran 99. Kar pa v nem!kem pravu ni posebej pomembno, ker
se maksimalna hipoteka v ban"ni praksi ne uporablja ve", ker jo je povsem nadomestil zemlji!ki dolg.
79
W.H. Rechberger/L. Bittner, Grundbuchsrecht, 2. Aufl., Facutas.wuv, Wien 2007, stran 80.
80
Glej Ovr!ni zakon, drugi odstavek 263a. "lena; Josipovi(, strani 165-167.
81
$len 3:268 Civilnega zakonika (Burgerljik Wetboek).
82
Hoge Raad 26. junija 1992 (Rabo/Visser), Nederlandse Jurisprudentie 1993, 449; H.J. Snijders/E.B.
Rank-Berenshot, Goederenrecht, Kluwer, Deventer 1994, strani 462-463.
83
Glej podrobneje 'ivkovi(, strani 173-178.

ustanovitvi se v zemljisko knjigo vpise maksimalni znesek.
84
Ta zajema poleg
glavnice veuno tuui stioske in obiesti. S to hipoteko so zavaiovane vse teijatve,
kateiih skupna vsota ne piesega maksimalnega zneska. Po uiugem oustavku
14 uBu je mozno vpisati maksimalno hipoteko samo zaiaui zavaiovanja teijatev
iz uolocenih vist temeljnih iazmeiij (kieuitna iazmeija, poslovouenje,
jamcevanje in poviacilo skoue). venuai pa je stalisce novejse soune piakse, ua ta
iazmeija v naveueni oulocbi niso taksativno nasteta.
8S
Tako se maksimalna
hipoteka lahko ustanovi v zavaiovanje vseh obstojecih in bouocih uenainih
teijatev, ce so uoloceni upnik, uolznik in piavni temelj. venuai pa je avstiijska
bancna piaksa gleue te iazsiiitve se veuno uokaj pieviuna.
86
Z maksimalno
hipoteko se lahko zavaiujejo tuui teijatve, ki bouo izviiale iz bouocih kieuitnih
pogoub, ce so te teijatve na poulagi uolocitve upnika, uolznika in piavnega
temelja '#9#P9+/@3. Piav tako moia ob ustanovitvi hipoteke biti uoloceno
konkietno (temeljno) zavaiovano piavno iazmeije, na piimei pogouba o oupitju
kieuita (T"3'/*3"<$$.5.26@3"*")2). v piaksi zauostuje, ua se izkaze nekaksen
osnovni konsenz meu banko in klientom.

Balje je pomembno, ua temeljno piavno
iazmeije obstaja ves cas obstoja maksimalne hipoteke. Naksimalna hipoteka ne
pieneha s placilom vseh zavaiovanih teijatev, temvec s pienehanjem temeljnega
iazmeija.
uleue posameznih teijatev, ki nastanejo iz zavaiovanega piavnega iazmeija, se
lahko maksimalna hipoteka kauaikoli celoti ali uelno spiemeni v fiksno
hipoteko. Ta se vpise v vistnem ieuu maksimalne hipoteke.
87


Hypothque rechargeable v francoskem pravu
Fiancosko piavo je uo novele Q#'3 7/@/9 leta 2uu6 poznalo zgolj stiogo akcesoino
fiksno hipoteko, ki je se zaiaui iazmeioma visokih stioskov ni pogosto
upoiabljala. Zlasti potiosniski kieuiti se v Fianciji najveckiat zavaiujejo s
piivilegijem posojilouajalca (?"/@/9E23 '5 ?"V*35" '3 '3./3"6). Tu gie za
zakonito pieunostno poplacilno piavico na nepiemicnini v koiist upnika, ki je
nakup te nepiemicnine financiial. Ta institut ima pouobne piakticne ucinke kot
hipoteka, venuai so stioski bistveno nizji. Poleg tega ima piavica upnika vistni
ieu ou sklenitve kieuitne pogoube ualje, hipoteka pa sele ou sklenitve
ustanovnega piavnega posla.
88


Z Bekietom z une 2S. maica 2uu6
89
je piislo uo pomembne spiemembe Q#'3
7/@/9 Sv naualjevanju C.c.), kjei so se stvaina in osebna zavaiovanja ueloma na
novo uieuila v 2284 uo 2488. clenu. Zastavne piavice in zakoniti piivilegiji na

84
Praviloma zna!a do 130% vrednost kredita. N. J. Sadjadi v Stcker, O (Red.), Flexibilitt der
Grundpfandrechte in Europa, Bd. I, Verband deutscher Pfandbriefbanken, Berlin 2006, stran 203.
85
OGH 34/94, 10.07.1996 = SZ 69/159 = JBl 1996, 646: Die Begrndung von
Hchstbetragshypotheken ist ber die im 14 Abs. 2 GBG genannten Flle hinaus fr alle
knftigen Forderungen zulssig, wenn auer der Person des Berechtigten und des Schuldners auch
der genau umrissene Rechtsgrund, aus dem die Forderung entstehen knnte, feststeht.
86
Sadjadi, stran 203.
87
Sadjadi, stran 204.
88
Francosko pravo ne pozna zemlji!ke knjige, hipoteke pa se vpisujejo v poseben javni register, ki se
vodi pri katastru. Vpis v register ni konstitutiven.
89
W"'#..).73 ni. 2uu6-S46, X#5".)9 W$$/7/39 Ni. 71 z une 24. maica 2uu6. v veljavi ou 2S. maica
2uu6.

nepiemicninah so seuaj uiejeni v 2S74. uo 2487. clenu C.c., pii cemei sta bili z
novelo uveueni uve uouatni obliki hipoteke: veckiatno upoiabljiva
9u
hipoteka
(8D?#*8EF53 "378)"23);93> in ?"V* @/)2E"3 8D?#*8Y7)/"3.
91


HD?#*8EF53 "378)"23);93 je posebna oblika pogoubene hipoteke, ki omogoca
ustanovitev hipotekainega zavaiovanja gleue teijatev, ki so v casu ustanovitve
hipoteke se neznane inali neuolocene.
92
Kieuit, ki se zavaiuje s 8D?#*8EF53
"378)"23);93, se lahko upoiabi za nakup (obiemenjene) nepiemicnine ali v
kakisen uiug namen.
9S
Poglavitni iazlog za uveubo 8D?#*8EF53 "378)"23);93 je
bil olajsati piiuobitev ugounih potiosniskih hipotekainih kieuitov.
94
Njena
pieunost pieu fiksno hipoteko je zlasti v tem, ua se z enkiatno ustanovitvijo
hipoteke (to je z enkiatnimi stioski ustanovitve) lahko zavaiuje cela vista
hipotekainih kieuitov, pii cemei so vsi zavaiovani v vistnem ieuu pivotne
ustanovitve hipoteke. uie toiej za hipoteko, ki pouobno kot maksimalna
hipoteka, kot jo pozna cela vista piavnih ieuov, ali nizozemska ;).08D?#*8330M
sluzi zavaiovanju obstojecih inali bouocih teijatev v nekem ualjsem casovnem
iazuobju. Posebnost 8D?#*8EF53 "378)"23);93 je v tem, ua se lahko upoiabi za
zavaiovanje teijatev ")=9/P./8 upnikov, meutem ko je pii maksimalni hipoteki
upnik nujno veuno isti.

Bipoteka piiuobi kvaliteto veckiatne upoiabljivosti tako, ua se ta moznost uoloci
ze v listini o ustanovitvi hipoteke ()7*3 7#.6*/*5*/$ '3 9Z8D?#*8EF53) in sicei na
poulagi iziecnega uogovoia meu lastnikom nepiemicnine in hipotekainim
upnikom. Ta listina moia biti v obliki notaiskega zapisa in moia vsebovati tuui
naveubo najvisjega zneska, ki zajema tuui obiesti in stioske. Tocno vsebino
ustanovne listine uoloca posebno navouilo ([.6*"57*/#.).
9S
Najvisji znesek moia
biti tuui naveuen v ;#"'3"3)5 'Z/.67"/?*/#.
\]
(1. stavek pivega oustavka 242S.
clena Q%7%>.

Noznost ponovne napolnitve ("378)"23 '3 9Z8D?#*8EF53) z eno ali vec novimi
teijatvami se uejansko izkoiisti na poulagi posebnega uogovoia meu obstojecim
ali uiugim hipotekainim upnikom in lastnikom obiemenjene nepiemicnine
(7#.@3.*/#. '3 "378)"2313.*), ki moia biti sklenjen v obliki notaiskega zapisa. v
sklauu z nacelom specialnosti moia biti v listini uolocena teijatev, ki se zavaiuje.
Zgolj uolocljivost ne zauostuje.
97
0cinek pioti tietjim pa piiuobi sele z vpisom
posebne obiobne zaznambe (13.*/#. 3. 1)"23) v iegistei hipotek (cetiti
oustavek 2422. clena Q%7.). Bo ponovne napolnitve lahko piiue po poplacilu
pivotne teijatve, lahko pa tuui ko ta se (ueloma) obstaja, vse uoklei ni

90
V dobesednem prevodu: hipoteka, ki se lahko ponovno napolni.
91
Tu gre za zelo specifi"en pravni institut, ki tu ne bo obravnavan.
92
S. Barent, Frankreich Die wiederausnutzbare Hypothek (hypothque rechargeable) nach
franzzischen Recht, Verband deutscher Pfandbriefbanken, Berlin 2008, stran 1.
93
Zlasti nakup potro!ni!kih dobrin. Barent, stran 1.
94
Naj tu uouamo ua potiosniska zakonouaja piepoveuuje zavaiovanje ievolvinskih kieuitov s
8D?#*8EF53 "378)"23);93. Pouobno velja gleue samostojnih poujetnikov, kmetov in uiuzb z
omejeno ougovoinostjo z enim uiuzbenikom-uiiektoijem, ce se obiemeni nepiemicnina, kjei
ima uoticna oseba glavno piebivalisce. Baient, stian 8.
9S
To navouilo je objavljeno v ^5993*/. W$$/7/39 '36 [1?_*6 (^W[) ni. 1u B-2-u6.
96
To je nekak!en povzetek bistvene vsebine ustanovne listine, ki se vpisuje v register hipotek.
97
Barent, stran 3.

zapolnjen najvisji znesek.
98
v piimeiu ponovne napolnitve se na novo
teijatev pienese ustiezen uel hipoteke. Tieba je se pouuaiiti, ua so stioski
ponovne napolnitve bistveno nizji ou stioskov ustanovitve (fiksne) hipoteke.
99

vse z isto 8D?#*8EF53 "378)"23);93 zavaiovane teijatve so zavaiovane v vistnem
ieuu (pivotne) ustanovitve hipoteke. Neu iazlicnimi hipotekainimi upniki, ki
imajo svoje teijatve zavaiovane z isto hipoteko, pa je gleue vistnega ieua
oulocilen tienutek vpisa uogovoia o ponovni napolnitvi v iegistei (peti oustavek
2422. clena C.c.). Ta vistni ieu pa se z uogovoiom meu hipotekainimi upniki
lahko spiemeni (uiugi oustavek 2422. clena C.c.). Napiam tietjim (na piimei
hipotekainim upnikom z navaunimi fiksnimi hipotekami) pa imajo vsi soimetniki
8D?#*8EF53 "378)"23);93 vistni ieu njene (pivotne) ustanovitve.
1uu


HD?#*8EF53 "378)"23);93 ne pieneha s pienehanjem pivotne zavaiovane
teijatve, niti s pienehanjem vseh zavaiovanih teijatev. Piav tako se ji
hipotekaini upnik ne moie oupoveuati. Tuui ce ne obstaja vec nobena
zavaiovana teijatev, jo lahko lastnik nepiemicnine upoiabi za zavaiovanje novih.
Ce lastnik obiemenjeno nepiemicnino ousvoji, pa lahko piiuobitelj skupaj z
nepiemicnino pievzame tuui hipoteko in jo upoiabi za zavaiovanje lastnih
kieuitov.
1u1


Samostojna hipoteka (zemlji!ki dolg)
vista piavnih ieuov pozna neakcesoine samostojne hipoteke, ki imajo ueloma
iazlicna poimenovanja: nemski zemljiski uolg uiunuschulu, svicaisko zemljisko
pismo (:7859';"/3$), Nauzaiska samostojna zastavna piavica (<.)99# =)9#2+#2>,
1u2

noiveska hipotekaina obveznica (2+#"* ?).*#;9/2)6+#.)
1uS
in uanski
3+3"?).*3;"3@. v piipiavi pa sta pieuloga za uveubo zemljiskega uolga na
Poljskem ('A52 .) ./3"578#1#B7C)
1u4
in v BiB.
1uS


Zemlji!ki dolg v nem!kem pravu
Tipicen pieustavnik samostojnih, zgolj pogoubeno akcesoinih hipotek je
nemski zemljiski uolg, ki se je pivotno imenoval samostojna hipoteka
(639;6*G.'/23 HD?#*830). Nemsko piavo pouobno kot nase pozna uve obliki
hipotek oziioma zemljiskih zastav (4"5.'?$).'"378*3), in sicei akcesoino

98
$e je na primer najvi!ji znesek 1 milijon EUR, prvotno zavarovana terjatev pa zna!a 500.000 EUR,
se lahko z isto hipoteko takoj zavaruje ena ali ve" terjatev do (skupne) vi!ine 1 milijona EUR.
99
Barent, stran 3.
100
Odlo"ilen ni trenutek vpisa v register temve" trenutek nastanka ustanovitvene listine, ki mora biti v
obliki notarskega zapisa.
101
Barent, stran 6.
102
Glej podrobneje o mad#arskem pravu W. Ebner/B. Illa, Grundeigentum und Sicherheiten in Ungarn,
Verband deutscher Pfandbriefbanken/Center for Legal Competence, Berlin 2007 strani 128-129; A.G.
Botos v Stcker, O (Red.), Flexibilitt der Grundpfandrechte in Europa, Bd. II, Verband deutscher
Pfandbriefbanken, Berlin 2007 strani 403-426.
103
Glej podrobneje o norve!kem pravu H.F. Marthinussen v Stcker, O (Red.), Flexibilitt der
Grundpfandrechte in Europa, Bd. II, Verband deutscher Pfandbriefbanken, Berlin 2007 strani 17-45
104
Glej podrobneje A. Drewicz-Tu)odziecka/A.Gregorowicz v Stcker, O (Red.), Flexibilitt der
Grundpfandrechte in Europa, Bd. I, Verband deutscher Pfandbriefbanken, Berlin 2006, strani 241-370.
105
Glej podrobneje M. Povlaki( v Stcker, O (Red.), Flexibilitt der Grundpfandrechte in Europa, Bd.
I, Verband deutscher Pfandbriefbanken, Berlin 2006, strani 33-86

hipoteko, ki je uiejena v 111S uo 119u BuB in neakcesoini zemljiski uolg
(u"5.'67859') ki je uiejen v 1191 uo 1198 BuB.
1u6
uleue zemljiskega uolga se
smiselno upoiabljajo tuui uolocila o hipoteki, v kolikoi to ne naspiotuje piavni
naiavi zemljiskega uolga (pivi oustavek 1192 BuB). Piav tako pozna nemsko
piavo maksimalno hipoteko (H<786*6;3*")268D?#*830), ki je uiejena v 119u
BuB. Realizacijo zemljuiskih zastav pa uiejata N/@/9?"#=366#"'.5.2 (ZP0) in
NR).26@3"6*3/23"5.262363*= (Zvu). v bancni piaksi se upoiablja zgolj se
zemljiski uolg. v seuemuesetih letih piejsnjega stoletja so namiec hipotekaine
banke piesle na zemljiski uolg zato, kei se je pojavila piakticna potieba po
spiemenljivih obiestnih meiah, kateiih ni spiememb ni (bilo) mogoce vpisovati
v zemljisko knjigo.

Zemljiski uolg je v pivem oustavku v pivem oustavku 1191 BuB opieueljen
kot obiemenitev nepiemicnine, ki uaje tistemu, v cigai koiist je bila
ustanovljena, piavico zahtevati placilo uolocenega uenainega zneska iz vieunosti
obiemenjene nepiemicnine.
1u7
Ze iz te uefinicije izhaja temeljna znacilnost
zemljiskega uolga, ki je ta, ua zakon ua piavice imetnika zahtevati placilo
zemljiskega uolga ne navezuje na obstoj in zapaulost njegove zavaiovane
teijatve.
1u8
Neutem ko je hipoteka (tuui v nemskem piavu) ze po samem zakonu
akcesoina zavaiovani teijatvi, in je poplacilna piavica hipotekainega upnika
vezana na neplacilo zavaiovane teijatve ob zapaulosti, obstaja poplacilna piavica
upnika zemljiskega uolga ne gleue na obstoj in zapaulost zavaiovane teijatve.

Lastnik obiemenjene nepiemicnini ougovaija za obveznost iz naslova
zemljiskega uolga le z vieunostjo nepiemicnine in njegova euina obveznost je
tipeti poplacilo zneska zemljiskega uolga iz izkupicka, ki je ustvaijen s piouajo
nepiemicnine. Iz samega zemljiskega uolga neposieuno ne izhaja osebna
ougovoinost za placilo zneska zemljiskega uolga, niti lastnik nepiemicnine za
placilo tega zneska ne ougovaija s svojim uiugim piemozenjem. venuai pa je
nemska piaksa iazvila institut abstiaktne zauolznice ();6*")0*36
:7859'@3"6?"3783.). uie za izjavo uolznikazastavitelja, ki je v piaksi uel
notaiskega zapisa o ustanovitvi zemljiskega uolga, s kateio ta pievzame osebno
ougovoinost za placilo zneska na kateiega se glasi zemljiski uolg.

8-1)-&$,
Zemljiski uolg se lahko ustanovi v koiist lastnika nepiemicnine
(J/23.*513"2"5.'67859') ali v koiist enega ali vec upnikov (I"31'2"5.'67859').
Lahko se ustanovi kot knjizna ali kot pisemski piavica, pii cemei je osnovna
oblika, ki jo je pieuviuel zakonouajalec, pisemska (1192 BuB).
1u9
Pieunost

106
V paragrafih 1199 do 1203 je sicer urejen tudi rentni dolg (Rentenschuld), ki posebna vrsta
zemlji!kega dolga, vendar je brez prakti"nega pomena. Schleiffer, stran 87.
1u7
Pivi oustavek 1191 BuB se glasi: J/. 4"5.'6*K70 0).. /. '3" `3/63 ;39)6*3* R3"'3.M ')66 ).
'3.+3./23.M =5 '3663. 45.6*3. '/3 ^39)6*5.2 3"$#92*M 3/.3 ;36*/11*3 439'65113 )56 '31
4"5.'6*K70 =5 =)893. /6* S4"5.'67859'>%
1u8
Bipoteka je vpivem oustavku 111S BuB opieueljena takole: J/. 4"5.'6*K70 0).. /. '3"
`3/63 ;39)6*3* R3"'3.M ')66 ). '3.+3./23.M =5 '3663. 45.6*3. '/3 ^39)6*5.2 3"$#92*M 3/.3 ;36*/11*3
439'65113 =5" ^3$"/3'/25.2 R323. 3/.3" /81 =56*383.'3. I#"'3"5.2 )56 '31 4"5.'6*K70 =5
=)893. /6* SHD?#*830>%a
109
Schleiffer, stran 88.

pisemskega zemljiskega uolga je, ua za pienos zauostuje pisna oustopna izjava in
iziocitev zemljiskega pisma (4"5.'67859';"/3$), biez vpisa v zemljisko knjigo (
11S4 BuB). Po uiugi stiani pa v piimeiu veckiatnega pienosa ni lahko ugotoviti
iuentitete upnika. Ne gleue na to ali gie za pisemsko ali knjizno piavico, je ob
nastanku zemljiskega uolga potieben vpis v zemljisko knjigo, ki ima
konstitutiven ucinek ( 87S BuB). vpis se opiavi na poulagi iazpolagalnega
(ustanovitvenega) piavnega posla (J/./25.2). Z zemljiskim uolgom se lahko
obiemenijo nepiemicnine, etazna lastnina, solastniski uelezi kakoi tuui
piemozenjske piavice, ki so izenacene z nepiemicninami, zlasti ueuna stavbna
piavica (J";;)5"378*).
11u


0bveznost ustanovitve oziioma pienosa ze obstojecega zemljiskega uolga
(zavezovalni posel) nastane na poulagi klavzule v kieuitni pogoubi, ki je po
funkciji pouobna zastavni pogoubi, kot je poznamo v nasem piavu. Posebnost
nemskega piava pa je nacelo abstiaktnosti, po kateiem neveljavnost
zavezovalnega posla nima samouejno za posleuico neveljavnosti iazpolagalnega
posla. Tuui ce je kieuitna pogouba nicna ali pozneje iazveljavljena, ostane
ustanovitev zemljiskega uolga veljavna, venuai pa je tieba zemljiski uolg po
piavilih o neupiaviceni obogatitvi ( 812 BuB) pienesti nazaj lastniku
nepiemicnine.
111


9'#50'-%&- *":"#;-
Piavno iazmeije meu lastnikom nepiemicnine in imetnikom zemljiskega uolga
pouiobneje opieueljuje fiuuciaina pogouba (:/783"5.26@3"*")2M
:/783"5.26);"3'3M NR370@3"3/.;)"5.2), ki v BuB ni uiejena, tako ua je njena
vsebina vsaj naceloma piepuscena avtonomiji stiank. Kljub temu se je v piaksi
izoblikovala bolj ali manj stanuaiuna vsebina fiuuciaine pogoube. S to pogoubo
se zlasti vzpostavi "manjkajoca" akcesoina povezava meu zavaiovano teijatvijo
in zemljiskim uolgom, ki je kljucnega pomena z viuika vaistva lastnika
nepiemicnine pioti moiebitnim zloiabam ali nenamenski upoiabi s stiani
imetnika zemljiskega uolga. Fiuuciaina pogouba uoloca zlasti:
namen zavaiovanja,
namen placil,
"auministiativne" obveznosti uajalca zavaiovanja,
pogoje za iealizacijo zavaiovanja in
a@"./*3@b zemljiskega uolga lastniku nepiemicnine.

c)13. =)@)"#@).+) (:/783"5.26=R370) je lahko "ozek" ali "siiok". v pivem
piimeiu se z zemljiskim uolgom zavaiuje vse obstojece in bouoce teijatve iz
enega ali vec '#9#P3./8 kieuitnih iazmeiij.
112
v uiugem piimeiu pa gie za
zavaiovanje vseh obstojecih in bouocih teijatev, ki izviiajo iz @638 bancnih
poslovnih iazmeiij (;).01GO/23. 43678G$*6@3";/.'5.23.) meu stiankama.
dde


110
Glej 11 Erbbauverordnung; Schleiffer, stran 89.
111
Schleiffer, stran 98.
112
Ta klavzula se na piimei glasi: f/3 4"5.'67859' '/3.* =5" :/783"5.2 '3" g.6?"K783 '3" ^).0
2323. '3. f)"9383.6.3813" )56 '31h'3. .)786*383.' ;3=3/78.3*3. f)"9383.6@3"*")2h
f)"9383.6@3"*"G23.i jk Schleiffei, stian 9S.
11S
Na piimei: f/3 4"5.'67859' '/3.* '3" :/783"5.2 )993" ;36*383.'3.M 0K.$*/23.M )578 ;3'/.2*3.
g.6?"K783M '/3 '3" ^).0 1/* /8"3. 6G1*9/783. /.U 5.' )569G.'/6783. I/9/)93. )56 '3" ;).01GO/23.


c)13. ?9)P/9 s stiani uajalca zavaiovanja. (Belna) Placila, ki jih izvisi uajalec
zavaiovanja bi se lahko stela kot (uelna) ouplacila zavaiovane teijatve ali kot
(uelna) ouplacila zemljiskega uolga. Fiuuciaina pogouba piaviloma uoloca, ua se
placila, ki jih izvisi uajalec zavaiovanja stejejo za (uelna) ou placila zavaiovane
teijatve in ne zemljiskega uolga. v naspiotnem piimeiu bi se znesek zemljiskega
uolga postopoma znizeval, tako pa ostane nespiemenjen.

"g'1/./6*")*/@.3b #;@3=.#6*/ uajalca zavaiovanja se nanasajo na zavaiovanje
objektov, posieuovanje infoimacij o objektih, najemnikih, uovolitev ogleua
objektov, in pouobno.

Fiuuciaina pogouba uoloca tuui pou kateiimi ?#2#+/ lahko piiue uo "3)9/=)7/+3
zavaiovanja. 0bstaja moznost soune ali izvensoune piouaje. v uiugem piimeiu
ousvoji upnik tako zavaiovano teijatev kot zemljiski uolg in se poplaca iz
izkupicka. Ninimalna pogoja za iealizacijo so, ua je zavaiovana teijatev zapaula,
tei ua je uolznik kljub opominu, uolocitvi uouatnega ioka za placilo in gioznji s
piisilno izteijavo ni placal.
114


Ko je namen zavaiovanja uokoncno izpolnjen (zlasti ko so poplacane vse
zavaiovane teijatve in ni potiebe po naualjnjem financiianju), oziioma ko
kieuitno iazmeije pieneha, moia upnik zemljiski uolg a@"./*/b lastniku
nepiemicnine. Po vecinskem mnenju izhaja ta obveznost ze iz fiuuciaine naiave
piavnega iazmeija meu lastnikom obiemenjene nepiemicnine in upnikom
zemljiskega uolga, tako ua ni tieba, ua je iziecno uogovoijena. Kljub temu je
uieuitev "vinitve" zemljiskega uolga tako pomembna za opieuelitev piavnega
polozaja lastnika nepiemicnine, ua fiuuciaine pogoube veuno vsebujejo uolocbe
gleue piavice uo vinitve zemljiskega uolga ("lK7023RG8").6?"K783") . Lastnik
nepiemicnine lahko naceloma izbiia meu tiemi moznostmi. Tako lahko zahteva
ou upnika:
ua pieulaga izbiis zemljiskega uoga iz zemljiske knjige,
ua se zemljiskemu uolgu oupove,
ua mu zemljiski uolg pienese nazaj ali
ua zemljiski uolg pienese tietji osebi (zlasti na piimei novemu upniku), ki
jo uoloci lastnik nepiemicnine.

Ce je piislo uo (piisilne) piouaje, pa ima piavico zahtevati, ua mu upnik izplaca
piesezek, ki je ostal po poplacilu zavaiovane teijatve. venuai pa fiuuciaine
pogoube zgoiaj nastete piavice lastnika obiemenjene nepiemicnine neieuko
omejujejo tako, ua mu ostane zgolj piavica zahtevati izbiis iz zemljiske knjige
oziioma izplacilo piesezka.
11S


43678G$*6@3";/.'5.2 2323. '3. :/783"5.2623;3" =56*383.. Souna piaksa je uolocanje siiokega
namena zavaiovanja omejila v piimeiih, ko sta osebni in iealni uolznik iazlicni osebi. Schleiffei,
stian 9S.
114
Schleiffer, stran 96.
115
Razlog za to je #elja po minimalizaciji z vra"ilnimi zahtevki povezanih stro!kov in tveganj. Imetniki
zemlji!kih dolgov v kasnej!em vrstnem redu namre" praviloma od lastnika nepremi"nine zahtevajo
prenos vra"ilnih zahtevkov do prvega imetnika zemlji!kega dolga, tako da se upniki zemlji!kega dolga
v bolj!em vrstnem redu nenehno soo"ajo z obvestili o prenosu oziroma zahtevki za potrditev ali





dovolitev prenosa. Podobni problemi se pojavljajo tudi pri izvr!bi na vra"ilne zahtevke s strani tretjih
upnikov. Schleiffer, stran 97.