Genija d.o.o.

1000 Ljubljana, Litjska cesta 12/a

Telefon: 051 415 616
Splet: www.genija.com
E-pota: info@genija.com
Simon Gregori
Poezije
Za zalobo: Blanka Jarni
Raunalnika postavitev: Dubravko Gecan
Genija, d.o.o.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
821.163.6-1(0.034.2)
GREGORI, Simon, 1844-1906
Poezije [Elektronski vir] / Simon Gregori. - El. knjiga. -
Ljubljana : Genija, 2012
Nain dostopa (URL): www.e-knjiga.si
ISBN 978-961-280-137-3 (pdf)
262910976
e-knjiga.si
Simon Gregori
Poezije
2012
e-knjiga.si
Vsebina
Uvod ......................................................................................... 9
Naa zvezda ........................................................................... 10
Mojo srno kri kropite ........................................................ 11
Na sveti veer ........................................................................ 12
Sam ......................................................................................... 14
Mavrica .................................................................................. 15
Veseli pastir ............................................................................ 16
Pri zibelki ............................................................................... 18
Kesanje ................................................................................... 20
Siromak .................................................................................. 22
Pogled v nedolno oko ......................................................... 24
Jefejeva prisega ..................................................................... 26
Daritev .................................................................................... 30
Kupa ivljenja ........................................................................ 31
Izgubljeni cvet ....................................................................... 32
Pri mrtvakem odru ............................................................. 33
Siroti ....................................................................................... 35
Njega ni! ................................................................................. 37
Na bregu ................................................................................. 39
Zaostali pti ........................................................................... 40
Vinski duhovi ........................................................................ 42
loveka nikdar! ..................................................................... 43
Izgubljeni raj .......................................................................... 45
Lastovkam .............................................................................. 46
V celici .................................................................................... 48
Primula ................................................................................... 50
Mo ljubezni .......................................................................... 52
Sveta odkletev ........................................................................ 53
ivljenje ni praznik ............................................................... 56
Romanca ................................................................................ 58
O nevihti ................................................................................ 62
Ujetega ptia toba ............................................................... 64
Svetie ................................................................................... 67
Srce sirota ............................................................................... 69
Ti veselo poj! ......................................................................... 70
Soi ......................................................................................... 73
Slovo in naroilo ................................................................... 76
Moj rni pla ........................................................................ 78
Samostanski vratar ............................................................... 80
Na potujeni zemlji............................................................... 83
Domovini ............................................................................... 85
Grobni spomenik prijatelju ................................................. 87
Nazaj v planinski raj! ............................................................ 90
V pepelnini noi .................................................................. 92
Pozabljenim ........................................................................... 97
Oj zbogom, ti planinski svet! ............................................... 99
Vojaki na poti ...................................................................... 101
Dekletova molitev ............................................................... 103
Po bitvi ................................................................................. 105
Vojakove neveste poroka ................................................... 107
Zimski dan ........................................................................... 109
Tri lipe .................................................................................. 112
Oljki ...................................................................................... 116
Znamenje ............................................................................. 122
Biser ...................................................................................... 124
Draba .................................................................................. 130
Nevesta ................................................................................. 135
Selitev ................................................................................... 139
Tudi za brezplane knjige veljajo avtorske pravice.
Vsa besedila na portalu e-knjiga.si so objavljena z dovoljenjem
avtorjev, oz. lastnikov avtorskih pravic.* Pridobljena dovoljenja veljajo
izkljuno za objavo in distribucijo na portalu e-knjiga.si. Ni dovoljen
prenos e-knjig, besedil ali slikovnega materiala na druge spletne
naslove, reproduciranje, distribuiranje, javna priobitev, predelava ali
druga uporaba v kakrnemkoli obsegu ali postopku.
Za osebno uporabo nae e-knjige lahko uporabljate neomejeno.
Namesto nepooblaenega razmnoevanja datotek vas prosimo, da
vsako novo kopijo prenesete ali delite neposredno s naega portala.
Na ta nain boste prispevali k nadaljnjemu razvoju spletne knjinice
e-knjiga.si.
* za besedila, ki so v javni last dovoljenja za objavo niso potrebna. Javna last je
oznaka za vsak izdelek, za katerega nihe ne uveljavlja lastnikih pravic. e vedno
veljajo pravice za grafno podobo in raunalniko postavitev knjig objavljenih na
portalu e-knjiga.si
9
Uvod
Pot, le malokomu znan,
le po svetu razmetn;
da kip njegov bi vam podl,
raztresene sem ude zbral
ne vseh! ... a kdor pregleda t
spozn mu glvo in src!
10
Naa zvezda
Zvezda mila je migljla
in na rod vodla je;
lepe nam ta zvezda zala,
nego vse, svetla je.
Toda, oh, za gro vtone,
skrije se za temni gaj;
praam svitle milijone:
vrne-li se e kedaj?
A mol zvezdce jasne,
odgovra ne ved,
dol z neb viave krasne
nmo na praalca zr.
Pridi, zvezda naa, pridi,
jasne v nas upri o,
naj moj dom te zpet vidi,
zlata zvezda srenih dni!
11
Mojo srno kri kropite
Mojo srno kri kropite
po planinskih solnnih tlh,
kakor seme jo vrzite
po dolh in po bregh.
Pmlad iz krv rodla
cvetke tisoere bo,
ter prijazno mi gojla
svoje nene here bo.
Deve zorne, deki zali
brali bodo re t,
v kite bodo jih spravljli,
devali jih na srce.
In srce jim bo ogrelo,
cvetje vzraslo iz krv,
da za rod in dom plamtelo
bode jim do konca dn.
12
Na sveti veer
Pod goro gre dekletce mlado,
ko svet obhaja sveto no,
spoznalo bi v potoku rado,
kaj vinja ji namenja mo
Na valih lunih svit trepee,
trepee v deklici srce,
elee pa in koprnee
oesci upre na dno vode.
In glej, iz dna valov pozdravi
jo znan, krasan in ljub obraz,
ki ji z nasmehom sladkim pravi,
da tu je njiju zdrube as!
K potoku vlee tudi mene,
ko sveto no proslavlja svet,
tam morda tema se razsee,
ki v njo neba je sklep odet.
Prinagnil bodem se nad vodo,
prislukal, kaj bo val umljal;
ne svoje, naroda usodo
v preroni valih bom iskal.
13
Kdaj sreno moje bo domovje?
Reitve njemu le e ni?
Kaj mi razkrilo bo, valovje?
Nadja srce se in boji!
14
Sam
Gorje mu, ki v nesrei biva sam,
a sreen ni, kdor sreo uiva sam!
Ima li, brate, mnogo od nebes,
od bratov ne odvraaj mi oesi!
Duh plemeniti sam bo nosil boli,
a sree vival sam ne bo nikoli.
Odpri srce, odpri roke,
otiraj bratovske solze,
sirota olajuj gorje.
Kedor pa sreo viva sam
naj e solze preliva sam.
15
Mavrica
Bserna lstva se vzpenja v oblk,
spua se onkraj na zemeljski tlak,
mavrica pisana, boji prestl.
Angelji hodijo gor in pa dol,
zlte kroplnice v rkah dr,
zemljo preejno hlad in poj.
Gri na stlu pa Vni sed,
kapljici vsaki on sreo del:
pade na plje rod zelenjd,
kane na drvje obilen d sad,
kaplja na njvi d ito zlat,
kaplja na trti pa vince sladk.
Srea se spua na slherno stvr,
kadar zalva nebeki vrtnr.
16
Veseli pastir
Zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa opek cvetic,
ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovic.
Saj tukaj na sonni viavi
le sam sem, le sam gospodar,
ivejem po pameti zdravi,
za muhe mi ljudske ni mar.
Nikomur tu nisem na poti,
na poti ni meni nikdo;
kdo isto veselje mi moti,
kdo moti ivljenje mirn?
Nikdr ne zmrai se mi elo,
nikdr ne stemn se oi,
in pojem in ukam veselo,
da z gre v gor se glasi.
Naj drugi okoli po sveti
si iejo slave, blaga,
jaz hoem na gori iveti,
tu srea, tu mir je doma.
17
Za redico krotko popeval
bom pesmice svoje sladk,
dolincem glasn razodeval,
kar polni mi sreno srce.
Ne, palice svoje ovarske
za ezlo kraljvo ne dam,
in raji ko krone cesarske
cvetice na glavi imam!
18
Pri zibelki
Poivaj mirno, angelj ibki,
ki dni le teje, ne e let,
poivaj sreno v topli zibki
ko v popji mlade roe cvet.
Sedaj trenotke sree jasne
deli nebeki ti vladar,
zdaj ure ti teko prekrasne,
krasnejih, oh, ne bo nikdar.
Zibelka s cvetjem je nastlana
in angelji pojo okrog;
bridkost nobena ni ti znana,
ne tea rev, nadlog in tog.
Vihar sovraen svet pretresa,
razganja srca divji boj;
nad zibko jasna so nebesa,
v nedolnem srci je pokoj.
Zato le spavaj, angelj ibki,
ki ni ne ve e, kaj je svet,
poivaj, snivaj sladko v zibki
ko v mehkem popji mladi cvet.
19
Saj, ko poraste, dete zalo,
drugae bode mnogokaj;
da bi le vedno mi ostalo
nedolno, isto kakor zdaj!
20
Kesanje
Da zabil bi reve in tee.
Na posteljo starek se vlee;
a ura za uro bei,
in sen mu ne stisne oi.
In, glej, o polnoni se uri,
odpahnejo v sobici duri,
in studne poasti skoz nje
k postelji se mu pripode.
Kedo ste, obrazi prekrasni,
plaei ob uri me pozni?
Kaj hoe ta noni sprevod,
neznancev nadleni prihod?
Mi nismo neznani duhovi,
mi tvoji nekdanji smo dnovi,
in tvoja dejanja s seboj
pripeljemo v vas ti nocoj.
Tu elje smo tvoje in misli;
saj vedno smo bile ti v isli,
kaj zdaj nam odmie oko,
zakaj ti trepee telo?
21
In tukaj smo tvoje norosti,
norosti zgubljene mladosti,
zvijae, krivice, lai,
katerim roditelj si ti!
Kot zvesti sinovi in here
ti krajati hemo veere;
skrbno si gojil nas nekdaj,
zato te ne zabimo zdaj.
In besno okrog zavrte se,
in zlobno mu v lice ree se,
pretvarjajo studni obraz,
da mozeg preleta mu mraz.
In vedno ob uri v e pozni
duhovi se vraajo grozni,
poasti ponavljajo ples,
in starek ne stisne oes.
Zgubljeno na veke je spanje,
dobljeno pekoe spoznanje:
narhuja je vseh bolein
kesanje, krivice, spomin!
22
Siromak
Kar Bog mi je ivljenje dal,
odkar sem se zavedel,
pod svojo streho nisem spal,
pri svojih nisem jedel.
Svatuje dan za dnevom grad,
po njem veselje vriska;
a siromaka mraz in glad
pod milim nebom stiska.
Ked z menoj spregovori
besedico prijazno?
Ked, ked razveseli
srce, veselja prazno?
Po svetu hodim isto sam
od praga pa do praga,
nikd ne vpraa: kod in kam?
Z nevoljo vsak pomaga!
To pa nadloga vseh nadlog,
to hudo je najhuje,
da, ker sem reven, ker ubog,
me ljudstvo zaniuje.
23
Kdor kruha ubranega ne je,
ni skusil sirotenja,
kaj je trpljenje, on ne v,
on ne pozna ivljenja.
Za vse je svet dovolj bogt,
in sreni vsi bi bil,
ko kruh delil bi z bratom brat
s prav srnimi utili!
24
Pogled v nedolno oko
Nikar, nikar se me ne boj,
nedolni, neni angel moj,
le semkaj k meni sedi,
oko v oko mi gledi!
Pogled ti ist, oko mirno,
v njem seva celo ti nebo,
in meni v njem leskee
odsev e davne sree.
Budi spomin mi krasnih dni,
ko bil sem e, kot si zdaj ti,
spominja me mladosti
brez toge, brez bridkosti.
Spominja me arobnih let,
ko bil je v cvetju ves mi svet
enako vrtu v maju,
ko ivel sem ko v raju.
Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj,
ne smem, ne morem vanj nazaj,
zaklenjena so vrata,
pro, pro je doba zlata.
25
Pa e zaprt je sree raj,
da gledam vanj, se zdi mi, vsaj,
ko v tvoja zrem oesa,
odprta v njih nebesa.
Srce se v prsih mi topi
zamaknjeno v nekdanje dni,
v presreno dobo cveta
o zlata, zlata leta!
26
Jeftejeva prisega
Na boj na dvje Amonte,
sovranike rod srdte,
je Jefe hrabro eto zbral;
na meji, glej, sovranih tal
kle glavar na travi rsni,
da zmago bi mu Veni dal
v osodni vojski, smrtonsni:
O uj me, bojnih trum gospd,
usli mojo moltev,
otm, otm svoj sveti rod!
Ti vdi ga v zmagalno bitev,
dodeli sreno mu vrntev,
in to prisegam! prvo stvar,
ki po dobljni slavni zmagi
me srea na domaem pragi,
zakoljem tebi v galni dar,
osode vojskne gospodr!
Tak prisega vodja trum,
glavrja uje hrabra eta,
in srca, ve popreje vneta,
navdihne nevkron pogm.
Kedr se v gri vtrga plaz,
ked-li mu zastavi gaz?
Ko tenke bilke trdni hrasti
27
se morajo vklonti, pasti!
A stkrat huje od plazv
se Jefe s eto zadrv
na vrste Amonskih sinv.
Kak so tam kovla jekla,
kak je kr v potocih tekla,
na rna tla junaka kri!
Kot za anjco ta snopi
le po tleh vojakov tropi,
poela jih je srepa smrt,
sovrnik je pobt in strt,
in zmagovit na tla domaa
se Jfe s hrabro eto vraa.
Oj, to ti je ponsen god
za t, o Jefe, in tvoj rod!
Slav te Izrael vesl,
ker sveti dom si mu otl:
do meje ti naproti vreje,
in vrsta venanih devc
na cesto trosi ti cvetc,
nastlja palmove ti veje!
In pti, polja in vas
povsdi mrgol ljud:
visoki, nizki, stari, mldi
zmaglca videli bi radi,
ki trume je sovrane zmel.
Izmej ljud na mldo rame
28
tu mati malo dete vzame:
Glej, on je Izrael otl!
In starek do veselja plaka
gledaje slavnega junaka,
in sto in sto glasv grom:
Retelj Jefe naj iv!
ve sveti se domai krov,
zidovje se bel naproti,
in zdaj v mogoni prelepoti
pred njim stoj ves dom njegv.
In, glej, mladenk cveten zbor
slavlno pesem prepevaje,
sreberne strune prebiraje,
privr ez prag na beli dvor;
pred njimi pa v obleki sneni
v naroje Jefeju hit,
kot na perotih, angelj neni,
otrk njegv, edna hi!
A Jefe, glej, je mrtvobled,
iz lic je pro ivljenja sld
ne kri se oetu rka
v objem prisrnega otrka.
Junk, ki groze ne pozn,
kaj zdaj ko listje trepet?
Oh, nepremiljena prisega!
Obupno oa zajei,
da grozno se okrog razlega,
29
da mraz pretresa vsem kost.
Joj, ti nesreni trok moj,
e bolj nesreen oa tvoj,
ki krv brezmejnega je zlega!
Umreti mora, hi, umreti
v ivljenju polnem, lepem cveti:
prisegel sem, da prva stvar,
ki po dobljnislavni zmagi
me srea na domaem pragi,
bog bo dana na oltr;
in tebe, oj otrk predragi,
neb izbralo si je v dar!
Velko terja, o neb,
velko terja od oeta!
Odpusti dete mi ljub,
zgoditi mora se tak:
prisega grozna je pa sveta!
In izvri prisego oe,
in pade dkelce mlad,
a oe in ves nrod joe!
30
Daritev
Dartev bodi ti ivljenje celo:
oltar najlepi je src oltr,
ljubezen sveta v njem nebek je ar,
gospodu rtva vsako dobro delo.
O, da src gojlo bi vsekdar
ta sveti ar, naj ivo bi gorlo,
enako kresu vedno ti plamtelo,
Bog in domu galo vrden dar!
Odlno odpovj se svji sri,
goree ii drugim jo dosi,
ivti vrli m ne sm za s.
Iz bratov sree njemu srea klje,
veselje ljudsko njemu v ku sije,
in tuja slza mu me src!
31
Kupa ivljenja
Pod tabo pekel in nebo nad teboj,
a zemlja visi med obema
in gori in doli zajema
ti v kupo ivljenja kipei napoj:
zdaj boli pekla, zdaj veselje neba,
pogosto vse vmes!
Glej, to ti je res
usoda sveta!
Kedor je moak,
strupene se kupe ne brani
sladke se nikdar ne upijani,
no vedno ostane enak,
in vedno ohrani
si pokoj sladak!
32
Izgubljeni cvet
Sinoi je pela
ko slavek ljubo,
zakaj pa je danes
rosno nje oko?
Sinoi cvetoa,
rdea ko kri,
zakaj pa ji danes
obrazek bledi?
Imela je vrtec,
oj vrtec krasan,
ko davi je vstala,
bil cvet je obran.
Oh, cvetje je rahlo,
ez no se ospe;
a al je e meni
po njem, o dekle!
Tja doli po polju
pa stopa nekdo,
on cvet je potrgal,
zdaj uka glasno!
33
Pri mrtvakem odru
Oj, tu lei na dri,
kot angeljek mir,
oesci jasnomdri
zatsneni svet.
Z roco se roca
k moltvi sklepa ti;
ta snegobela lica,
kot prej, so lepa ti.
In krog nedolnih senec,
v rumnkastih lash
ti plava cveten venec,
na ustnih rajsk nasmh.
Smrt n ti strahovta
e tudi v cvetu let,
na lici se ti ita,
da n ti mri svet!
em se joe mati.
Kaj oa se solz?
Po tebi alovti
pa meni se ne zd!
34
Saj ti si sreno slekla
oklep trohljvi zdaj;
nesla je boja dekla
te v lepi, bolji kraj!
Pa blagor, blagor tbi,
tam dobro je za te!
Na srenem bojem nbi
oj mli e za m!
35
Siroti
Cvetica nerazvita,
rastoa vrh planin,
ti zapuena, skrita
poganja sred pein.
Ked li te zaliva,
komu pa ti si mar?
Cvetica ljubezniva,
pa jaz ti bom vrtnaril!
Skrbn te bom zalival,
lep te bom gojil,
etudi drug bo uival,
ko cvet se bo razvijal.
Oj, dete, dete malo,
nedolno dete ti,
sirota si ostalo,
ked za t skrbi?
Pa e nikd na svetu,
jaz bom pod skrb te vzel,
le rasti v lepem cvetu,
cvet bom jaz vesel.
36
Za blagosti ti goree
bom prosil, angel moj,
etudi tvoje sree
delil ne bom s teboj!
37
Njega ni!
Roe je na vrtu plela
pela pesmico glasno
ivo v lice zarudela,
ko je stopil on pred njo.
Daj mi cvetko, dete zalo,
da na prsi jo pripnem,
za spomin cvetico malo
predno v tuje kraje spem.
Kito cvetja mu je dala,
s cvetjem dala mu srce,
sama v vrtu je ostala,
on po svetu el od nje.
Roe je na vrtu plela,
pesmi pela je glasno.
kaj, da vrta ve ne dela,
kaj ne poje ve tako?
Deklica glavo povea,
vene obraz, prej cveto,
nekaj nje srce pogrea,
solz jej potok lije vro.
38
ez ograjo vrtno gleda,
mnogo mimo vre ljudi;
deva bleda, deva bleda,
njega od nikoder ni!
39
Na bregu
Na bregu stojim in v morje strmim:
pod mano srdito valovje
rohni ob kamnito bregovje;
do neba prai se megleni dim,
v obraz mi brizgajo pene
od skalne stene;
a stena skalna
ostane stalna,
in jaz se na robu ne ganem,
viharju kljubujem, ostanem!
Ko v steno valovje, usode vihar
ob me se zaganja;
a duh se ponosni ne uklanja:
ti streti me more, potreti nikdar,
usode sovrane besnei vihar!
40
Zaostali pti
In ti si edini e tukaj ostal,
oj ptiek, od trume vesele?
In ni po krilatih ti sestrah ni al,
ki splule so v june deele?
Oh, vidim, ni mogla te bolna perut
ez morje iroko prensti,
strl sredi je poti jo lovec ti krut,
pri bregu si moral obsesti.
Zapuen, bolan zdaj na produ stoji,
perutco pobea krvavo,
za drubo predrago sirota strmi
v daljavo ez morsko planjavo.
Pa sanja o krajih, kjer sonce toplo
sestricam, druicam se smeje,
kjer cvetje diee in sadje zlato
visi od citronove veje.
Moj ptiek, jaz dobro umejem bolest,
ki ubogo srce ti razriva;
pa pojdi z menoj kot tovari mi zvest
in skupaj bolesti nosiva.
41
Saj meni so tudi ti doli le prod,
duh lepe, sreneje mi sluti
kako jaz po njih omedlevam od tod,
a strte so moje peruti!
42
Vinski duhovi
Toaj, le znova kupo mi napolni,
hladila daj, zdravila dui bolni!
Kadar oko otono v kupo uprem,
skrivnostna uda v kaplji zlati uzrem:
odpre se svet aroben mi in nov,
oko zagleda sto in sto duhov,
duhov ne zlobnih, nego istih, blagih,
trpinom dobrih, tonim srcem dragih.
Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico,
nebeko her, neskaljeno resnico;
tik nje radost pozna se na oeh
in deca njena: ala, vtip in smeh!
Navduenost, uj, poje rajsko pesem,
na zemlji e enake slial nisem.
In nade duh naprot epee mi,
podi obup, skrbi moree mi.
Pogled duhov, vabljenje krasnih boginj
mi vnema v dui udodelen ogenj,
up vraa se v srce, na usta smeh,
in znova viga radost se v oeh.
Duhovi vinski, hvala vam tedaj!
Napolni zopet kupo mi, toaj!
43
loveka nikdar!
V delavnico sem tvojo zrl
ki bitij si rodil brez boja!
Skrivnostno snuje roka tvoja:
nikjer je stalne ni stvari,
a prah noben se ne zgubi.
V delavnico sem tvojo zrl,
in videl vedno sem vrtenje,
prelivajoe se ivljenje,
prerojevanje, prenavljnje,
iz bitja v bitje presnavljnje,
a smrti nisem uzrl nikjer!
Brezumni svet plakaje toi,
ko pade cvet duhtei roi,
ko izmed dragih mu kater
duha okove v grob poli,
e: rodni brat mu je umrl!
In smrti ni!
V delavnico sem bojo zrl,
tam prestvarjnje sem stvari,
a smrti nisem uzrl! ...
Zaetnik moj, ki si me ustvaril,
duh si iskro mi razaril,
v oklep prsteni jo zaprl
zakaj, ve ti!
44
Ko ilnato bo jeo strl,
ne bom umrl!
No duhu poen peroti,
ki jih iz dola solz in zmot
razvije na skrivnostno pot
kam? Tebi hitel bo naproti,
da enkrat tvoj obraz bi zrl,
da zrl bi sonnojasno lice,
obraz ljubezni in resnice! ...
To prst pa prsti izroe
in svet ob no pozabi kraj,
krijo ostanke te.
In ni mi al! Svet zabi naj!
Ti ga ne zabi!
Za novo stvar moj prah porabi
za kko? Jaz ne vem,
ti sam si gospodar!
A eno te prositi smem:
iz praha vzgji ti cvetico,
podari logu pevko-ptico,
katerokoli ustvari stvar;
kedr bi pa ko jaz na sveti
imel utiti in trpeti,
med dvomi, zmotami viseti
loveka ustvariti nikar!
45
Izgubljeni raj
Izgbljen lovku je zmeljski raj,
admova dca v prognanstvu se je
in prsi, naj sre zaprvljene kraj
odpr jej na nvo dobrtljivi e.
Nespmetno ljudstvo, em-li tvoj stok?
Na dlo! Ne nosi mi kriema rok!
povrni se smo v prvtnost nazj,
in nalo povsod prvtni bo raj!
46
Lastovkam
Lastovke, oj Bog vas sprimi,
ko po dolgi, ostri zimi
priletele ste nazaj
v mirni na planinski raj!
Ve pomladi ste znanivke,
dobre sree ste nosivke,
kjer svoj dom postavite,
blagost tja pripravite.
Gostoljuben strop je moj:
gnezda svoja nanj pripnite,
tu valite, tu gojite
sreonosni zarod svoj.
Skrbno jaz vam branil bom
neni rod in mali dom.
Tu nikdo se vas ne takne
in mladiev vam nikdo
z roko kruto ne izmakne
uval jaz jih bom zvesto.
A zastonj je ves moj klic,
ne privabi srenih ptic.
Razkropi se vse krdelo
ez prijazno gorsko selo,
razdeli se v pare trop
slednji par izbere strop,
47
kjer obesi mehko gnezdo;
prazen je le moj, edini,
ker nesree jaz sem sin,
rojen pod nezgodno zvezdo!
48
V celici
Iz neme cele v ivi svet
mlad samotar strmi,
venoih lic bledei cvet
krope mokre oi.
Star potnik v okno vzpne oko,
ko truden mimo gre,
blagruje one, ki mirno
po celicah ive.
Ne moti, potnik, se nikar,
ni tukaj dom miru,
ni vselej svet pokoj vladar
sred tihega zidu.
Moj dom je nizek in tesan,
brezmejno to srce,
e brat zaklepa samostan,
kdo uklene pa elje?
Dokler se prsi dvigajo,
srce e hepeni,
dokler elje se vigajo,
pokoja, sree ni!
49
Zapustil svet sem mladolet,
se v celico zaprl,
umrl je zame celi svet,
jaz nisem zanj umrl.
Zabiti ga mi moi ni,
uivati ga ne smem;
plamen, ki v srcu mi gori,
morim in mrjem nem.
Ne vlada vselej svet pokoj
sred tihega zidu;
e ne prinese ga s seboj,
ne najde tu miru.
Le romaj, romaj svojo pot,
glej, svet je lep ko vrt;
rad bi s teboj iz teh samot
izhod mi je zaprt!
50
Primula
Poletni dan na zlatih arkih
iskril na svet je sonni prah,
po tratah se vsejal in jarkih,
zaril se v prst, zavil se v mah.
Tam sonne matere rojenci
blede zaprti v grob teman,
svetov nebekih izseljenci
mrjo v nesrei dan na dan.
e zimski dan visi nad bregom,
ez dol besni ledeni vihar
in gozd in plan jei pod snegom
gorje ti, uboga sonna stvar.
Kako sirota zdaj trepee,
oh, da bi mogla gor nazaj,
e ne, pa vsaj iz none jee,
da gleda vsaj domai raj!
In zlato sonce, glej, prigreje,
odpre sneni se zapah,
in sonec sto tiso prismeje
se tam, kjer mrl je sonni prah.
51
Oj, to se v travi jasno bliska,
po jarkih vse svetlo, zlato,
sto tiso tam trobentic piska
glasan pozdrav domu v nebo!
52
Mo ljubezni
Zaljubilo se je morje v luno,
zaljubilo z neizmerno silo,
z njo zdruiti se srno elelo.
Dolgih est ur kviku je kipelo,
drugih est ur zopet togovalo,
togovalo, bridko alovalo,
ker se njo zediniti ni moglo.
Vendar ni ljubezni popustilo,
elj kipeih ni si ohladilo:
vsako esto uro po odtoku
zopet k ljubici se luni dviga,
dviga se, se dvigniti ne more,
njo skleniti se nikdar ne more.
Le vzdihljaji morja gor kipijo;
luno v temne megle zavijaje
toijo morja bridkosti luni.
Ona se ljubezni verne usmili,
ker skleniti z dragim se ne more,
solze za vzdihljaje vraa
ter hladi kipee elje morju.
e tako studena voda ljubi,
oj, kako pa bo to vroe srce!
53
Sveta odkletev
Sen sanja srce moje zlat:
odprto je nebo
in ven se usiplje zbor krilat,
kaj bo, kaj bo pa to?
uj, gori klie vinji Bog:
Nocoj bo svet odklet
in konec bode rev, nadlog,
in raj mu ustvarim spet!
Kot jasni utrinki trop duhov
spusti se v solzni dol,
neso zemljanom blagoslov
in lek za al in bol.
In razkropi se sonni trop
iskre na vse strani,
pod slamnati in zlati strop
zdrave, blae hiti.
Kjer joka se nesree sin,
otre mu z lic solze,
kjer najde hio bolein,
odnese ji gorje.
54
In krog po svetu trop, blee,
skoz temno viga no,
iz bliskov me krepko vihte
razganja teme mo.
In zmot, lai in zlobe duh,
zavisti kleti gad,
in srd, krivica in napuh
grme v pekla prepad!
In bes, ki v srcu tial je,
celo v najboljem skrit,
duh boji ga izbial je,
poslan nas poblait.
Resnice sonce sije zdaj,
ljubezni greje ar,
in svet je zopet cveten raj,
in srena vsaka stvar.
Oj, to je zemlje vzvien god,
lovetva zlati dan!
Prenovljen svet, prerojen rod,
kot boji sen krasan! ...
Z viav nadsonnih kraljev kralj
se zemlji nasmehlja
55
in prst njegov iz daljnih dalj
jo dvigne do neba.
Na veno stisne jo srce,
ljubezni prve vnet,
s poljubom sladkim govore:
Zdaj moj otrok si spet!
Na ta poljub neba sladkost
preine vse stvari,
srce, utopljeno mi v radost,
zamaknjeno kopni! ...
Srce, le sanjaj ven in ven,
o sen, ne unii se!
A pa! Izgini sen kot sen,
pa dej uresnii se.
56
ivljenje ni praznik
Cvetega lca, cvetih e let
zdaj prve korake namrja mej svet,
nastlali na stzo so pisan ti cvet.
po poljskih cvetcah te ve cvetce
spremljjo, kot nina mlde druce.
In svtov prijateljskih rdosten trop
praznuje tvoj prvi v ivljenje vstop.
In tebe pa mti te cvtje na poti
to bno veselje se tudi polti!
Ne uti naj srca ne vara te ut!
da vhod le v ivljenje je s cvetjem posut?
Ne sluti, da cvetje, na stezo nastlano,
le trnje zakrva, da zvene ti rano?
Prijatelj, ne bde na zlo pa mi vzel
resnbne besde na praznik vesel:
ni praznik, predragi mi, nae ivljenje,
ivljenje naj bode ti dlaven dan!
Od zra do mraka rosn in potn
ti lajaj in slajaj lovko trpljenje!
Ne plai se znoja, ne strai se boja,
saj mko dejanje krepuje mo,
a pkoj mu zdrave mi pokon,
dejanje ti ljbi, a bj se pokoja!
Dolan ni sam, kar velva mu stan,
57
kar mre, t m je storiti doln!
Na dlo tedaj, ker resnobni so dnovi,
a dlo in trud ti neb blagoslvi!
58
Romanca
emu se ti tako mudi
oj romarsko dekle?
Saj k samostanu dale ni
in k cerkvi vrh gore!
Teka je pot in hrib strman,
poivaj tu z menoj,
lehko, lehko e v samostan
dospe, dekle, nocoj!
Da, romarica sem, gospod,
a ne gor k cerkvi tej,
odtod e dale gre moj hod,
mudi se mi naprej.
Gore e tri, doline tri
mi prehoditi je,
deroe globoine tri
mi prebroditi je.
Za brodom tretjim bel je prod,
za prodom svet zelen,
tja romarica spem od tod
na griek osamljen.
59
Na griku cerkev ne stoji,
ne miren samostan,
k molitvi romarskih ljudi
ne vabi zvon glasan.
In kri ne kamnat ne lesen
ne dviga se navpik,
prosilcem milosti noben
tam ne deli svetnik.
Pa e nikdo tja ne hiti
pobonih utij vnet,
e cerkve tam ne kria ni,
ta kraj je meni svet!
Na griek nizki ta srno
jaz pokleknila bom,
in gorko, kakor prej nikdo,
solze molila bom.
Saj griek drugim ni enak,
to je nagrobni gri,
pod njim poiva mlad vojak,
oh, meni drag mrli.
Zapustil bil zastavo je,
saj vem po kom kopne!
60
A plaal eljo z glavo je,
plauje jo trohne.
Na tuji zemlji zdaj lei
neznan nemilovan,
ne kri ne kamen ne stoji,
kjer on je zakopan.
Gomila posveena ni,
kropil ni manik je,
ni s trnjem ograjena ni
oh, edi v panik je! ...
Pa ostra in nemila si,
oj sodba svetna ti!
Ko kri za dolg prelila si,
ni-li dovolj ta kri?
Ni kazen ti zadosti smrt,
nje muka in nje strah?
e v grob celo tvoj sega rt,
e mrtvi skruni prah?!
In to vesti ne pee ti,
da grobni prah skrune,
v nekrive in ljubee ti
strupen zadira me?
61
A zdaj naprej, na grob njegov,
po sodbi svetni klet,
od svetih izoben grobov,
a dui moji svet!
Na grobu tem se naselim,
grob meni ni straan,
skrbno okrog ga ogradim,
da ve ne bo teptan.
In ker pomnika ni grobnik
postavil na nasip,
jaz iv mu bodem spomenik,
trpe ljubezni kip.
Tam naj kedaj e moj pepel
poiva, kjer njegov,
a bo-li skupni prah prejel
mrtvaki blagoslov?
62
O nevihti
Zanesi nam, zanesi, Bog,
otrn nas rev, otrm nadlog!
Grozi sovranica srdita,
v oblakov sivih pla zavita;
beseda njena grom rohne,
in nje pogled je blisk grome.
Besede grom in blisk oesa
nebesa in zemlj pretresa.
Pod plaem nosi bi prikrit,
oj bi iz zrn ledenih zvit!!
Gorj, e jezna ga zavzigne,
e njim po polju plodnem vignje,
gorj!
Glej, tam na polju setev malda,
ivilo nae, naa nada,
pod teo sklonjeno drevo,
glej, neni cvet na mladem vrti,
ognjeni sok na vinski trti
plah ozira se v nebo,
in vse se vije, vse trepee,
boji vse ibe se grozee.
Zanesi nam, zanesi, Bog,
otm nas rev, otm nadlog!
Oh, saj te kliemo oeta,
63
uj pronjo siromaka kmeta,
sprejmi na jok in vzdih in stok,
ne unii uljev pridnih rok!
Ti migni blisku ar se upihne,
le prst zavzdigni grom potihne,
le vli bi se razdrobi,
le li led se raztopi,
in roka, ki je prej grozila,
bo blagoslov na nas rosila.
Zanesi nam, zanesi, Bog,
otm nas rev, otm nadlog!

Zastonj!
Nebo mu pronje te ne uje;
vihar stran
ez drn in strn grm prihruje,
ledeno zrnje v setve usuje
oblak temn
konan je cvet in sad obran
gorj!
Ozre se kmet na strte nade,
ozre na sinke, herke mlade,
in divja bol, skrbi stran
oetu v srcu zabesn
gorj ti, ubogi kmet, gorj!
64
Ujetega ptia toba
Oj, zmlja irna, zmlja lpa,
ti vsa si bila moja last;
zdaj zka kletka me zaklpa,
ko vjl sem se v nesrno past.
Ostrigli, oh, so mi peroti,
da n mi mi v sinji zrak,
ez hrib in dol gorj sirti
ne nsi ve me vzlt krepk.
Ne nsi me lg koati,
kjer mnog prebva zvest mi drug,
n mi mi v jesni z brati
s teh vlih trat na cvtni jug.
Z ognjnim jeklom umorli
so mi nebko lu o,
da bjih ud v prirode krili
uvati mi mi n.
Ok siroti oslepljni
ok edno je spomn,
a on ni vr tolaba mni,
spomn mi vr je bolen.
65
Za mano ure slnne sre,
pred mno grza tmnih dn,
krog mne stne vne je
pa naj spomn me veseli?!
Zdaj snni gaj se v cvt odva,
oj senni gaj, moj rojstni raj;
glasn tam bratov zbor popva,
tu moj izgublja se vzdihljj.
Z druco drug tam prsto lta,
izbrl si gsto je drev,
in drbno gnzdo skrbno splta,
da spal bi neni rod mehk.
A mni svt je vs odcvetel,
zaprt in slep sem samotr,
nikar ne bdem gnezda pletel,
gojl mladev nikedr.
Mrj mi v jei srce vbogo,
brezcvtna gine mi mladst ...
pa mnogo vzli ste mi, mnogo,
ko zlto vzli ste prostst.
A enega mi vzli nste,
pa mi ne vzamete nikdr:
66
to psmi so srebrnoiste,
to je glasv nebeki dar.
Samtno v kletki bom popval,
doklr ne pi to src;
vam duo mrzlo bom ogrval,
in sbi bom hladl gorj!
67
Svetie
Z viave zelene je cerkvica bela
prijazno v dolinski odsevala cvet;
gor romarjev eta je mnoga hitela
po mir, po tolabo, ki nima ju svet.
A cerkvice ni ve! Zidovi posuti,
brezboniki, oh, so razdrli jih kruti;
zvonika ni zreti, ni util zvonov,
ne petja ne verne molitve glasovi.
Darilca, darov in darilnikov ni,
svetilnikov ve in kropilnikov ni:
are ji le lui na nebu goree,
krope jo megle izpod neba rosee,
e trn in osat je prerasek razpad,
po skalah tam plazi se pisani grad,
in potnika groza obhaja,
ko vidi strupenega zmaja.
A meni kaj tonost objema srce,
ko cerkve spominja se vrhu gore,
kaj solza v oko mi prihaja? ...
Svetie najlepe je tvoje srce,
prostora ni ondi za zlate malike,
se zidale so ga najvije roke,
naslikale notri nadzemeljske slike.
Brezmejno ko Bog je svetie srca,
68
skrivnostno kot on je, kdo pa proume ga?
Vesoljno neskonnost zemlje in neba
z ljubeznijo sveto in ivo obsega!
Stotiso svetil na zvezdiu gori,
stotisi util v tem svetiu plamti,
ob lui so veni prigana,
ni nina svetloba jim dana.
Ne svetega ni e ni prilo v ta hram,
duhovi le blagi kraljujejo tam,
in boji krilatec svetiu od praga
odganja sovraga!
Jaz tukaj na pragu kot romar stojim,
rad v tvoje svetie upiram oesa,
in groza skrivnostne srce mi potresa,
v lepoto arobno zamaknjen strmim.
Ko zrem v svetie nadzemeljsko to,
srce mi neskonno je polno tako
ko zrl bi v odprta nebesa.
In vendar kaj sili mi vedno v spomin
posuto svetie na vrhu viin?
Kaj tonost srce mi pokriva,
kaj solza oko mi zaliva? ...
69
Srce sirota
Osamelo, zapueno
dete tu stoji mlado,
elo tono in megleno,
in mokro mu je oko.
Mati mrtva, mrtev oe,
bratov nima ne sestra;
brez domu po svetu joe,
a kedo mu streho da?
Ta sirota osamela
ti, nesreno si srce;
zate nima zemlja cela
brata ne in ne sestre.
Saj tvoj dom ni tu na sveti,
ti tam gori si doma;
tebe nee svet umeti,
ti ne more pa sveta!
70
Ti veselo poj!
Le zeleni, senni gaj,
duhti nad menoj;
jaz kot list uvel sedaj
mrjem pod teboj.
Kaj ti, drobni ptiek, dem:
Le veselo poj!
Poj, etudi jaz sem nem,
stari znanec tvoj!
Ti lahko ima srce,
in lahko perut,
ni ne ve, kaj je gorje,
kaj obup je ljut.
Radostno, krepko goli
vrh zelenih vej,
vedno v cvetju le ivi,
sreen si vselej.
Ko si v juni zletel raj,
bil je gaj zelen,
ko priplaval si nazaj,
spet je pomlajen.
71
Meni pa, da lanski list
dom ti splta e,
in da jaz sem vedno tist,
ko zdaj leta e!
Ti ne ve, da zimski as
cvet je na umrl,
ne, da je ivljenje mraz
to srce mi strl.
Toda, ptiek,kaj za to,
e umiram jaz?
Kaj, e cvetje prelepo
vzel je zimski mraz?
Glej, zelen je znova gaj,
sonno je nebo,
zemlja cvete kot nekdaj
ivo in lepo.
Le skoz jasni zrak, moj pti,
pa skoz senni gaj,
kaj bi motil te listi,
suh in mrtev zdaj?
Kaj ti mari, e moli
stari znanec tvoj?
72
Sreen bodi, ptiek, ti,
in veselo poj!
73
Soi
Krasna si, bistra hi planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globoin
nevihte temne srd ne moti
krasna si, hi planin!
Tvoj tek je iv in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine
krasna si, hi planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra vinjevost viav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila
krasna si, hi planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih priumi dobrav,
od doma se mi zdi poslanka,
nesoa mnog mi ljub pozdrav
74
Bog sprimi te tu sred planjav! ...
Kako glasno, ljubo umlja,
kako vrsto, krepko skaklja,
ko sred gora e pot ima!
A ko pride na ravnine,
zakaj te iva radost mine?
Kaj trudno leze in poasi,
zakaj so toni tvoji glasi?
Teko se loi od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar ve, da tee tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pa tu trpi,
v tej boli tona in poasna,
ogromna solza se mi zdi,
a e kot solza krasna!
Krasna si, bistra hi planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globoin
nevihte divje srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi uga
vihar grozn, vihar stran;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal ez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga
gorj, da dale ni ta dan!
Nad tabo jasen bo obok,
75
krog tebe pa svinena toa
in de krvav in solz potok
in blisk in grom oh, bitva vroa!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi bo krvava tekla:
kri naa te pojila bo,
sovrana te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soa,
kar gorko ti srce naroa:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
taas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok stran!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita ez branove stopi,
ter tujce, zemlje lane, vtopi
na dno razpenjenih valov!
76
Slovo in naroilo
(Ig. Gruntarju)
Le pojdi torej, dua draga,
eprav teko mi je slovo;
naj meni tee solzna sraga,
pa drugim bo vedril oko.
Med tujce ne, ti gre med brate,
da zanje trudi dan se vsak,
da vzore mi uresnii zlate
kot narodnjak in potenjak.
Hudobne je podoben slani,
ki padla v mrzli noi je;
kar ta je vrtu in poljani,
kreposti on cvetoi je.
A mo poten je sonce zlato,
ki razsvetljuje, greje svet,
ki v pisan cvet ogrinja trato,
ki vrt in gaj odeva v cvet.
Visoko islam uenjaka,
ki nam preganja temo zmot,
77
a bolj e cenim potenjaka,
ki ve in hodi pravo pot.
Ti uenost s krepostjo zdrui,
kot sonce strinja lu in mo,
s tem domovini zvesto slui,
neutruden zanjo dan in no.
Znaajen sam e v ljudstvu znaaj
oivljaj, goji in krepaj,
na to mi prvo skrb obraaj,
to naa je naloga zdaj!
V srca ljubljenih rojakov
sej seme plemenitih ro,
da bomo narod potenjakov,
da bomo narod vrlih mo.
Kar sanjala v trenutkih zlatih
sva sanj za narod na kedaj,
ti vse uresnii zdaj pri bratih,
ivljenje zdaj vzorom daj!
Le pojdi torej, dua blaga,
srno na delo sveto to;
naj tee meni grenka sraga,
otiraj drugim jih skrbno!
78
Moj rni pla
Ta rni pla vam je v zasmh,
a ga umjete?
Umte rso v teh oh,
ki se jej smjete?
Gomile z rso t kropm,
ki vr mi ez obrz,
in pla, ki se ogrinjam njim,
po ranjkih nsim jaz.
Umrla ni e mati mi,
umrl ni e e,
za sestrami, za brati mi
src ne je e.
e drage mje Bg iv,
in zahvaljujem ga,
a v grbu mng mrl le,
ki objokujem ga:
Pravco v grb so dvali,
pri grbu jaz sem bil,
pogrbci so prepvali,
a jaz solz sem ll.
79
Zrl bratoljublja sem pokp ...
Ko grb se je zaprl,
smejl se je spremnkov trop,
v bridksti jaz sem mrl.
Vzre pokopli so, ...
oh, to dokal sem! -
na grbu tam plesli so,
grenk jaz plkal sem.
Radst tedj je ubgla mi,
moj duh je mrak objl,
bridkst je v duo lgla mi,
ve nsem bil vesl.
Tedaj oblkel sem e mlad
oblko alno to,
na grbe vzrov, sanj in nad
solz mi zdj tek.
80
Samostanski vratar
ivljenja valovje tam zunaj hrum,
tu vlada pa mir in tihota,
tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi,
tu notri je sveta samota.
Na pragu stoj jaz oziram se v svet,
v ozidje se ozko oziram;
v celici bivam nad petdeset let
ter duri odpiram, zapiram.
In bil samostanu prav veren kljuar
o pozni, o rani sem uri,
utrujeni potnik in reve nikdar
zastonj ni potrkal ob duri.
Premnogi, ki duo obup jim je trl,
tu nali so mir in tolabo,
za mir sem tisikrat duri odprl,
nikoli jim nisem za zdrabo.
Tako jaz obraal sem kljue vsekdar,
tako sem v slubi osivel;
ti tudi, predragi mi, bodi vratar,
in modro in moko bo ivel.
81
Telo ti je hia: v njej um gospodar,
a ut gospodinja ti bodi;
poutki so vrata, ti glej ko vratar,
kaj ven in kaj noter ti hodi.
Kar ima zlat in pa srbra doma,
raztpi ga v pei ognjeni,
zlatar naj iz tega ti kljuke skov,
pa v duri poutkov jih deni.
Odprto navadno uho in oko,
a usta zaprta mi nsi,
e treba, odpri pa e usta srn,
nikjer dovolitve ne prsi.
Odprto src in odprte rok
imej za trpeega brata;
a trdno zapahni uh in src,
ko trka sovratvo na vrata.
Hinavstvu in podlosti v duo ne daj,
ne krivdi ne zlobi nobeni;
kreposti razmakni srce na steaj,
a skrbno ga strasti zakleni!
To bode edino ti prava prostost,
e ma poutke v oblasti,
82
to bode najvija modrost in krepost:
brzdti in vladati strsti!
83
Na potujeni zemlji
Pozdravljam sonna te ravan,
ki pred menoj si razprostrta!
Ti lepa si kot sen krasan,
podoba rajskega si vrta.
Kedo bi pa se ne zavzel
o aroviti tej lepoti?
Kako naj due ut vesel
o udu tem se ne poloti?
In vendar, rajska ti ravan,
ko nate potnik se oziram,
moj duh teman je in mraan
in solze iz oi otiram.
Na bil nekdaj je ves ta raj,
oetom naim domovina;
tuj narod tod se iri zdaj,
na raj je tujcev zdaj lastnina.
Dobi se vasi pergamen:
nanj pesmi krasne, modre reke
napisal bil je mo uen
o vredne, da ive na veke!
84
A list je tujcu v last priel,
on stara slova je izbrisal,
ker njih modrosti ni umel,
ter rte svoje ne narisal.
Tak list prostran si ti, ravan!
Na ded tu pisal svoja dela,
na govor ul si prek poljan,
tu pesem naa je ivela.
A zdaj zatrt je tod na glas
in tuji krog zvene glasovi,
tuj trg in grad, tuj ves je kras,
oh, nai so samo grobovi!
Zatorej, sonnata ravan,
ko nate moj pogled se upira,
teman mi duh je in mraan,
in srce tuge mi umira!
85
Domovini
O vdova tona, zapuena,
ti mati toliko sirot,
s krvjo, solzami napojena,
ki bol pozna le, ni dobrot,
oj mati vdanega ti sina,
oj zlata mati domovina!
Ti krasna si, krasneje ni,
kar jih obseva zarja dneva;
krepostna si, vsa vredna ti,
da krona vena te kraljeva.
A trnov le tvoj venec je,
in rod tvoj rod-muenec je;
sovrani svet te le prezira,
prezira te in te zatira!
Kdaj to gorje pa mine ti?
Kdaj se oko ti ujasni kalno?
Kdaj slee to obleko alno,
kdaj sonce zlato sine ti?
O, da z mojo in sreo, slavo,
ne s krono trnovo, nebo
ovilo bi ti sveto glavo
kako bi jaz ti pel glasno!
A ker nikdo ne teje te,
ker ves te svet tepta z nogami,
86
jaz ljubim tem srneje te,
jaz ljubim tem zvesteje te,
a ljubim te s solzami!
Oj mati moja domovina,
ljubezen moja ti edina,
ti moja skrb in boleina,
Bog uvaj dobrotljivi te,
Bog ivi te, Bog ivi te!
87
Grobni spomenik prijatelju
(Ivanu N. Stresu)
Kako bi zabil to gomilo,
kjer blago tvoje spi srce,
ki mi brezmejno vdano bilo
ves as do zadnjega je dne?
Ti bil mi nisi brat po krvi,
a ve si bil mi tisokrat:
bil meni si prijatelj prvi,
po srci in po duhu brat.
Teko se lovek od mladosti,
teko se loi od nadej,
teko se loi od prostosti,
od tebe jaz sem se teej.
In vendar, dragi, jaz po tebi
ne bom ve bridko vzdihoval,
saj nael si na bojem nebi,
kar tukaj si zastonj iskal.
Po svobodi je hrepenelo,
po lui, srei ti srce,
88
k resnici priti je elelo,
izpolnil Bog ti je elje.
Zdaj biva vrh viave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noi;
tam solnce sree ti ne vgasne,
resnice solnce ne stemni.
Tam reen reve si in tee,
tam prost si izkunjav in zmot,
nobena spona te ne vee,
voli si as in kraj in pot.
Po jasni viga visoini,
sam lepa zvezda sred zvezda,
in k meni tudi v noni tmini
priplava mnogokrat z neba.
Tedaj sladko pripoveduje
pravljic iz lepih mi svetov,
ter sreo rajsko opisuje,
ki viva v domu se duhov.
Gledaje sliko tvoje sree
in zro nebeki tvoj obraz,
iz due vzdiem kopernee:
Naj grem, naj grem s teboj e jaz!
89
Le hrepenel jaz bodem k tebi,
ne bom po tebi aloval,
saj nael si na bojem nebi,
kar tukaj bi zastonj iskal!
90
Nazaj v planinski raj!
Pod trto bivam zdaj
v deeli rajskomili,
srce pa gor mi sili
nazaj v planinski raj;
zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
Tu zelen dol in breg,
tu cvetje e budi se,
tu ptiji spev glasi se,
gore e krije sneg,
zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
Glej ta dolinski svet,
te zlate vinske grie,
te ni, te ni ne mie
njih juni sad in cvet?
Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
In to ti ni ni mar,
da dragi srno vdani
ti kliejo: Ostani,
91
nikar od tod, nikar!
Zakaj nazaj?
Ne vpraajte zakaj!
O, zlatih dni spomin
me vlee na planine,
po njih srce mi gine,
saj jaz planin sem sin!
Tedaj nazaj,
nazaj v planinski raj!
92
V pepelnini noi
Polnni zvn z viskih ln
krepk zaklenkal je!
Potihnil glas je vijoln,
strunr odbrenkal je!
Plesa in gleda se
povsd zaprajo,
v odprta pa sveta se
zemljani zbrajo.
Glej, bji hrm tam srd poljn
dviguje se v neb,
oj bji hrm tak prostrn
in pa krasn tak!
Kot rke v morje vanj nocj
krdela silno vr,
svete polno je takj
in duri se zapr.
Tu v blagru ino v svili vse
nocj koti se,
di ti po kadli vse
in svti v zlati se.
93
Ve biserjev ko v dnu morj
pred tbo se iskr,
in ve, ko zvzd je vrh neb,
tu jasnih je o.
Tu gibki udje, vzrna rast,
tu lt in lca cvt,
tu zmlje slst, bogastvo, ast ...
o, ti presrni svt!
A uj! ... Nk duh zaklie mi:
Kar zr jih pred sebj,
zapi mej mrle mi
s pepelom tem nocj!
In stpil sem pred rtvenik,
kot bi duhovnik bil,
pepel iz ljnih je mladk
nanj dl cerkovnik bil.
Pepela zdaj na tme sem
najprvo sbi vsul,
vtopl se v misli nme sem,
le Bog je sam jih ul.
Pozvl na to krdela sem
in prla so hrum,
94
zaznmoval jim ela sem
pret in pa svar:
Oj, grniki mazljeni,
pro krno in krlt,
saj bste vsi prisljeni,
vklonti smrti vrat.
Sedaj vi nrodom ste strah,
strah tudi vas bo zmel,
to zlo prah, prestl bo prah,
vi bste prah, pepel!
Vi, ki zaklade zbirate
iz blinjikov krv,
ki rvee zatrate
prah bste tudi v!
Ti rj, ki no in dan pre,
da brata v past bi vjl,
ti smrti v zanjke se vlov,
prah bode in pepel!
In t, ki z umom, cvtom let
zdaj baha se vesl,
glej, prdno ti odpade cvet,
prah bde in pepl!
95
Pril e mnog, e mnog je trp,
mar bo se kak otl?
Ne! Vsem podpisal sem pokp:
Prah boste in pepel!
Na zadnje roj e priskaklj,
neskrbnih, jasnih lc,
st, kakor angelji neb,
in lpi od cvetc.
Zaplakal nad tem krasom sem,
e: tudi ta bo strt!
e t ... tresim glasom sem
Zaznmoval za smrt ...
Konano! Ne! uj, duri tam
je zakrpljejo,
in nve trume v bji hram
skoz nj se vspljejo.
Na teh ni srebra ne zlat,
in blesk jim je neznn,
na licih tnih se pozn
le sled solz in rn.
To pa je siromakov rd,
mol je zunaj stal,
96
in mrno akal, da gospod
prostra bi mu dal.
Sedaj, ko prst mu je pristp,
kork pribla svoj,
jaz pa spoznm trpnov trp,
oh, bil je nrod moj!
Odlil sem tedaj pepel,
v klee vprl ok,
za blagoslov sem rke vspel
ter kliknil sem krepk:
Le vstani, vbrni nrod moj,
do dnes v prah teptn,
pepelni dan ni dan ve tvoj,
tvoj je vstajenja dn!
97
Pozabljenim
Vseh mrtvih dan!
Na tisto tiho domovanje,
kjer mngi sp nevzdramno spanje,
kjer kmalu, kmalu dom bo moj,
in tvoj,
nocoj se sesul je roj mon,
saj jutri bo vseh mrtvih dan,
vseh mrtvih dan!
Bled trepee nad grobovi
tis svetl,
in krie, kamne vrh mogl
jesenski venajo cvetovi
vseh mrtvih dan!
Kjer dragi sp jim po pokpi,
klee, solz ivih trpi,
oh, duo tr jim al in bol;
pod zmljo pol, na nbu pol
nocj jim je src:
na grob lij grenk solz,
v neb gork pronj!
O, le klete, le molte,
po nepozabnih vam solzte,
da bde grb od solz rosn,
saj jutri bo vseh mrtvih dan,
98
vseh mrtvih dan!
Solzte,
molte! ...
In jaz?
Ko misli vsaked na svoje,
kog, kog pa srce moje
spomna se tas?
Vas, zabljeni grobovi,
kjer kri ne kamen ne stoj,
ki niste venani s cvetvi,
kjer lu mobna ne brl.
O, e nikd
nocj se vas ne spomni,
pozbil ni vas pvec skromni
in pa neb!
99
Oj zbogom, ti planinski svet!
Na nebu zvezde sevajo,
na vasi fantje pevajo,
pojo glasno, pojo lepo,
pri srcu pa jim je hudo.
Kaj bi ne bilo jim hudo,
kaj bi ne bilo jim bridko,
od doma se poslavljajo,
na vojsko se odpravljajo.
Planine sonne, ve moj raj,
jaz tudi loim se sedaj;
a Bog le ve, kaj tu pustim,
in Bog le ve, kaj zdaj trpim.
Tu narod biva e krepak,
tu biva narod-potenjak,
ki svet ga e okuil ni,
ki as ga omehkuil ni.
Tu rod je moj, tu moj je kraj,
tu ivel rad bi vekomaj,
ni kraja mi krasnejega,
ni ljudstva mi milejega.
100
Kar sree sem na svetu uil,
sem jo v mladosti cvetu pil,
sem pil vrh sonnih jo viin
planine proste prosti sin.
In zdaj, planine, ve moj raj,
od vas tja v tuji moram kraj;
kako mi pa je to teko,
le on tam gori ve samo.
Oj zbogom, domovinski svet,
oj zbogom, ti planinski cvet,
nebeki uvaj te vladar,
ne zabim te nikdar, nikdar!
101
Vojaki na poti
Pomladni cvet odeva svet,
tako cvetemo mi,
pod nebom ptiev trop netet,
po cesti gremo mi!
A ptiki skozi jasni zrak,
lahk, iv lete,
legk je tudi nam korak,
a teko je srce.
Saj ptiji rod se vraa zdaj
domov, glasn vrgole:
mi sveta tla domaa zdaj
pustili smo trpe.
Mi nismo ptiev trop legk,
ki sam si pot vol;
begoten smo neba oblak,
ki veter ga pod!
Lepo ari meglica se,
pod nebom plavajo,
ozira v njo cvetica se,
hladila akajo.
102
A rn oblak bo neki dan,
iz njega blisk in tresk!
In too usuje na ravan,
ki unii up sosesk.
Zdaj ne boji se nihe nas,
mi ne grozimo tod;
pozdravlja mnog nas lep obraz
gredoe mimo tod.
Koj bomo pa oblak stran
ob hudi uri mi;
sovrani roj bo pa konan,
njim morda tudi mi!
103
Dekletova molitev
Pred tabo kleim
izvoljena Deva,
ihtim in drhtim
objokana reva.
Saj tebi odprto
je moje srce,
saj tebi je znano
vse moje gorj.
Okusila sem
v zorni mladosti
ljubezni sladkost
in, oh, nje bridkosti.
Kot sonece ist
moj srni je ar,
ne bo me ga sram
pred tabo nikdr.
In vendar zakaj
ta isti plamn
podiga sedaj
mi pekel ognjen?
Trpee, oh, revi
mi sleherna ila
kot listje na drevi,
ko blia se sila,
104
drhtim, oh, drhtim
sirota uboga,
da v boju zgubim,
ki ljubim tako ga.
Ko padel bi on
kako bi na sveti
sirota potem
e mogla iveti?
To ubogo srce,
to drobno srce,
kako bi nosilo brezmejno gorje?
O uj, o uj,
Devica presveta,
pronj in solz
sirote, dekleta:
Ko smrt bo kosila
ez bojno ravan,
ti uvaj ljubljnca
udarcev, ran.
Ti skrhaj nad njim
pretee jeklenke,
odvrni od njega
morilne svinenke.
Ti mene in njega
ohrani bolesti,
ti enina vrni
ljubei nevesti!
105
Po bitvi
To bil je vihar, to bil je vihar
od zora vso no,
in bliskov je ar in gromov je vdar
razsajal na mo.
Nikakor nikar ni bil to vihar,
bil divji je boj,
ni hrastov podrl, mladenie strl
vihar je nocoj.
Po polju lee junake vrst
ko gozd poran,
poseen enkrt ne bo ve koat,
ne bo ve zelen.
Sinoi junak krepk je bil vsak,
prepoln je zdaj ran,
sinoi cvetn, sinoi mon,
zdaj bo pokopan.
Grob zeva globok, globok in irok,
sred mladih livad,
oh koliko sanj pokopljejo vanj
in koliko nad!
106
Pa akala bo, pa akala bo
nevesta doma
in plakala bo, pretakala bo
brez mere solz.
A plakala bo in akala bo
sirota zastonj:
nje enin je ubit in strt od kopit
sovranih je konj.
In mamke skrbn in ljube sestr
e upajo zdaj
a brat jim in sin iz daljnih ravnin
ne pride nazaj.
Krvavo polj, brezmejno gorj
rodilo si ti!
Ker lilo si ti, ker pilo si ti
potoke krvi.
Oh tiso bo src in tiso bo hi
jokalo bridk
zakaj to pusti, zakaj to trpi,
dobrotno nebo?!
107
Vojakove neveste poroka
Venec sem poroni vila,
nad na njem sijal je ar;
a kedaj ga bom nosila
z zaroencem pred oltar?
Nade mrtve, vene venec,
njim jaz venem in bledim;
dale moj je zaroenec,
jaz odpravljam se za njim.
Kaj vam pravim, mati moja,
ne jokajte za menoj:
saj v deelo grem pokoja,
klie enin me s seboj.
Z vencem mi ovijte glavo,
z biseri pa beli vrat,
dajte svilno mi opravo
in na roko prstan zlat.
Skliite mi tovarice,
kar jih teje naa vas,
z mano naj zveste druice
zdaj se vesele na glas.
108
Drevi pojdemo k poroki,
ko bo polno zvezd nebo!
Tam na zvezdnatem oboki
aka me srce zvesto.
Tam se v veke bom zdruila
njim, ki bil je tod mi vzet:
kar je bridka smrt loila,
mila smrt zedini spet!
109
Zimski dan
Sneeni prt zemljo odeva,
krasn pod njim sta gozd in plan,
z neb jasneje sonce seva,
kot je sijalo letni dan.
Iskr po polju diamanti,
po drevju biseri blee,
potk se v srebro zdi vkovan ti,
v zlat vkovane pa gor.
Kar ti oko najdalje plava,
vse jasno, krasno vse svetl!
Krog bela stza se planjava,
nad njo se modro pne nebo.
A vsa lepota, ki tu seva,
mrtv se dui moji zdi;
kjer cvetja ni in kjre ni speva,
ivljenja ondi srcu ni.
Ta beli prt je za cvetice
prostrt irok mrtvaki prt,
ta mrzli svit odgnal je ptice,
kjer e je v cvetju gaj in vrt.
110
To sonce ko pokopna svea
nad mrtvo stvarnico visi,
pa slika sonca je bleea
a ivo sonce to ve ni!
Vsa zemlja v mrzli tej bleobi
pobeljena gomila je,
in meni na tem splone grobi
bridkost src zalila je:
Podoba iva nae dobe
si ti, oj jasni zimski dan,
prepoln kot ona si svetlobe,
kot ona mrtev in hladn!
Po glavah svetlo je in jasno,
a v srcu zimsk je mraz in mrak;
tam ne poganja cvetje krasno,
tam ne odmeva spev sladk.
Ti pa, srce, mi uvaj cvetje,
da mraz ne stre ga in vihar,
poshrani v toplo ga zavetje
kot umen in skrbn vrtnar.
In vi, oj pesmi toni glasi,
v tej zimi ne molite ni;
111
saj tudi v golem grmu vasi
zapoje kak samoten pti!
Ti, cvet in spev pozimski, bdi
ljudem spomin kasnejih let,
a bdi hrepenenje tudi,
da vrnil bi se spev in cvet!
112
Tri lipe
Na vrhu zelene gore
tri lipe ponosno stoje,
zveer so e stale na gori,
kdo ve, e pa bodo ob zori?
Tesarji trije e pred dnem
napravljajo se k lipam trem,
in vsak teh tesarjev na rame
sekiro nabrueno vzame.
uj! Glasi e mah se na mah
in lipe se zvrnejo v prah,
med delom tesar pa tesarja
zaupno tako nagovarja:
De prvi, mladeni vesel:
Te dni bom nevesto si vzel,
za se in nevesto mi zorno
zdaj posteljo steem prostorno.
De drugi: Prinesle nocoj
so tri rojenice s seboj
mi herko v naroju cvetoem -
zibelko stesati ji hoem.
113
A tretji: Jaz nimam ene,
otrok ne, ne ljube zveste,
ni treba mi postelje pirne,
ni treba zibelke nemirne,
Umrlo je meni srce,
umrle so nade sladke,
umrla ljubezen gorea,
umrla ivljenja je srea.
Zdaj rakev bom stesal temno
in loil bom nadeje v njo,
k njim mene e kmalu denite,
pa v rno zemljo zakopljite.
Dekletce po gori grede,
pogovore uje le te,
pri delavcih mladih se ustavi,
tesarju pa trtjemu pravi:
Kaj pravim ti, mladi drvar,
ne tei si rakve nikar;
emu li bi hotel umreti,
ko lice ti v prvem je cveti?
O koda teh lepih oi,
e smrt jih prerano ugasi,
114
in krasnega koda ivota,
e grobna obda ga temota!
Oj mladi, oj lepi tesar,
na rakev ne misli nikar!
Ko tebi zares bi zvonilo,
e meni oko bi rosilo!
Izgine dekle za goro,
tesar se ozira za njo,
po glavi pa misli roje mu,
iz misli dekletce ne gre mu.
Sekire tesarske zvene
in trske od debel lete
dva prva sta delo konala,
kar mislila, to sta stesala.
Ko tee pa tretji tesar,
primeri se udna mu stvar:
glej, rakev se iri in iri,
in noge ji vzrastejo tiri.
To rakev mrtvaka pa ni,
to postelja pirna se zdi ...
Ko dvajseti dan je napoil,
tesar se je tretji poroil.
115
Ob letu spet pojde v goro,
a tesal zibelko tam bo,
o rakvah mu sodba je taka:
za rakev naj lipa e aka!
116
Oljki
Drevo, rastoe v vinskem bregu
lepo zeleno v belem snegu,
oj drago oljkovo drevo,
pozdravljam te sreno, sreno!
Ko travnat otok v puavi
prijazno tukaj zeleni;
vojak ponosen se mi zdi,
stoje po bitvi na planjavi:
le njega bojni grom ni strl,
tovarie je vse podrl.
emu je tebi smrtna sila
ivljenja mo in kras pustila?
Da iv nagrobni spomenik
iz mrtvih tal trli navpik?
Nikakor! Marve to zelenje
oznanja novo nam ivljenje,
ko spet se bo pomladil svet,
ko nov razvil se bo nam svet.
Na te iz golih tam grmiev
zaletava roj nam zvestih ptiev
in glasno v vejah vrgoli,
mene, da mene da svet se e mladi.
In oj, kako mudi rado
na tebi moje se oko!
117
Prijazno oljkovo drevo,
pomnik nekdanjih dni cvetoih,
prerok kasnejih dni bodoih,
pozdravljam te,
proslajvljam te!
Ti v rane vliva nam zdravila,
svetostna nam rodi mazila,
oivlja nam telesno mo,
preganja z lujo temno no.
Proslavljam te!
Miru podoba ljuba ti
ljudem si e iz davnih dni.
Na rod se je ves bil pokvaril,
in modri Bog se je kesal,
da je loveko bitje ustvaril.
Zato pa vse ljkudi konal
v pregroznem, splonem je potopu,
zanesel malemu le tropu.
Ves reen loveki rod
tedaje en sam je nosil brod;
kdo ve, e ta ubei pokopu?
Nad njim mrano, temno nebo,
in krog in krog brezdanja voda,
a renega nikjer proda
strano, strano!
Kdaj ta brezbrena voda splahne?
Kdaj srd neba se upokoji?
118
Mar Bog na veke se jezi?
O ne! Dih bojo toploto dahne
in voda gine, pada, sahne,
kakor pred soncem sneg kopni.
In glej, iz vode se suee
drevo priraste zelenee,
golobek bel se nanj spusti,
na drevu kljuva, kljuva, pika,
in ko z drevesa odleti,
v redem kljunu zeleni
mu oljkova mladika.
Kako je pa vladar vesel,
goloba z vejico sprejel!
To vejo z oljnega drevesa
so od lovekega rodu
poslala v blaena nebesa
v porotvo sprave in miru.
Miru simbol si tudi nam!
Glej, prila je oljna je nedelja,
in polne srnega veselja
vrvijo trume v boji hram.
Odrasle zre in otroie,
nosee oljkove snopie,
e ne, mladike oljne vsaj,
svetie zdi se oljkov gaj.
Skozi okno sonce boje lije
v ta gaj svoj zlati ar z nebes,
119
a bolj e sree sonce sije
otrokom z lic in iz oes
skozi senco oljkovih peres.
Pristopi starek sivolas
in blagoslov nebeki klie
njegov srno molei glas
na oljne veje in snopie.
O, naj te oljke, kjer bi bile,
bi blagoslov in mir delile!
Da, oljkove mladike te
mir bodo in blagost rodile,
ko hie, vrte in polje
blagoslavljale pokrope.
Glej pokropljeno njivo trato,
kako razvija mi se kras!
Kako se ziblje ito zlato,
kako je poln penini klas,
pod srp e sili, sili v pas
in drevje to kako bogato!
O sreni kmetje, srena vas!
Pa oh, kaj se temni nebo?
Pod njm se megle temnosive
vale ez vrte, trate, njive,
grme grozno, prete strano.
Pred seselsko koico klee
otroci, starki in ene,
z bojeim, solznatim oesom
120
k oblanim, mranim zro nebesom
glasno ihte,
k Bogu mole.
A hie skrbni gospodar
mladike oljkove seiga,
da umiril grozni bi vihar:
in sveti dim se k nebu dviga,
in glej, pretei prej oblak
na polja ulije de krotak.
O, da bi ti, mladika mila,
nevihto tudi utolaila,
ki burno hruje med ljudmi,
ki v srcu strastno na besni,
da meni bi vsaj bi jo umirila!
Srce mi pravi, da jo bo,
e prej ne, ko me bo kropila!
Pred duhom vidim nizko sobo,
a v sobi bledo sve svetlobo;
med sveami pa spava mo,
bled mo, ogrnjen s plaem rnim,
ki s trakom je nait srebrni;
on trdno spi, nevzdramno spi,
strudila ga je teka hoja.
Moa pa mnoica ljudi
z mladiko oljkovo kropi,
ele mu venega pokoja.
Oj, bratje, ko se to zgodi,
121
tedaj konava pot bo moja
in konec bo teav in boja,
tedaj potihne za vsekdar
srca mi in sveta vihar!
122
Znamenje
Na polji znamenje stoj,
podoba krasna v njem ar,
ni slika blaene Devce,
svetnika ne in ne svetnice.
eprav obraz svetnka n,
eprav Svetnce slika n,
podoba ta je meni sveta,
ast jo moja dua vneta.
Pred njo presvetlo lu gojm,
lepo, zvest za njo skrbm,
naj sveti solnce, zvezde jasne,
pred sliko moja lu ne vgasne.
In cvetek, ki lep cvet,
s pobno brem jej rok,
pred nj prekrasne vence devam
in zraven glasne pesmi pevam.
Ni znamenje na polji to,
to moje je src gork,
in ta obraz prepoln milne
je slika moje domovine.
123
Ta svetla lu , moj sreni ar,
le njej plamt in bo vsekdr,
in z due cvetjem plemenitm
njo ktil bom kot zdaj jo ktim.
Njo prvi spev je moj slavl,
poslednji njej se bo glasl,
in zadnji glasi ti mi bjo:
Bog vaj domovino mjo!
124
Biser
(odlomek)
U gore balkanske
koraka junak,
ko solnce se nia,
ko blia se mrak.
Veselja solnce
je njemu vtonilo,
ivljenje njegovo
se je pomrailo.
Oh, lep tako,
tako e mlad,
pa ve nesreen,
pa ve brez nad!
Tri hipe je sanjal
o raji ljubezni,
a zdaj je vzbudl se
v bridkosti ljubezni.
mar vedel nisi,
o vbogi Nend,
da sad prepovedan
ti sree je sad?
Turini le smejo
u tvoji deeli
sladkosti piti
125
in biti veseli;
a ti, kristijan,
a ti, Bolgar,
ne stezaj mi rok
po srei nikdar!
Za Turka se trudi
in ti znoj,
to tvoja dolnost,
poklic je tvoj:
podlonik si ti,
tvoj suenj je rod,
a on je vladar,
on tvoj je gospod.
Ti bodi vesel,
e on se ponia,
da koici tvoji
se vborni priblia,
e tvojo si krasno
nevesto izbere,
e v harem odpelje
nedolne ti here ...
Poljubi mu roko:
on tvoj je gospod,
ti rob si njegov,
tvoj suenj je rod.
To Allah veleva,
in prerok je to,
126
ni prav, o junak,
ni prav-li tako?
V gore balkanske
koraka junak,
ko solnce se nia,
ko blia se mrak.
Ob skalnati steni
sedaj se ustavi,
ozira se temno
po cvetni planjavi,
stoji kot ob gori
oblak temn,
ki too bo vsul
na irno ravan;
stoji in preti
kot oster me
o boku junaka
are in groze.
V oeh se mu ogenj
stran uiga,
kot noni poar,
ki z oken viga.
In votlo kot grom
iz dalje grmi
srdito in bridko
junak govori:
127
Star ribi ob morji
je biser imel,
e v kroni kraljevi
enak ni arel.
Tako je bil lep,
tako svetl,
za bisere vse
ne bil bi ga dal,
za bisere vse ne!
Nikomur! ... A meni
podaril bi v dar bil
zaklad dragoceni,
da uvam lep ga,
lep in skrbn,
vedo, da ga ljubim
nad svoje oko.
In bil bi ga uval,
brezmejno ljubil,
in raji oko
kot biser zgubil!
Saj on le je bil
lu mojih oi,
ki bil bi jasnil
noi mi in dni!
A v noi tihotni,
v neskrbni noi
pridrl je Turin
128
k ribarjevi koi.
Ugrabil je moj
edini zaklad,
odnesel ga s sabo
na vtrnjeni grad.
Pa sto dragotin
ima na grajini,
in vendar pobral mi
zaklad je edini!
Src zdaj umira
mi vsled bolein,
on biser moj gleda,
ha, kleti Turin!
Da vedel bi jaz
kje ropar prebiva,
katero obzidje
moj biser zakriva!
Tam doli lei
sto belih gradov,
kateri-li grad
pa grad je njegov?
To, milo nebo,
dodeli mi vsaj,
da roparja sree
jaz sream kedaj
tedaj pa poplaa
ta dolg mi krvavo:
129
dal biser mi bode,
dal kleto glavo!
130
Draba
Kaj danes hrumi razburjena vas?
Kaj otlo, mrtvako boben ropoe?
In, uj, skoz hrum in ropot ta glas,
glas dece, ki milo se joe!
Pred hio na selu sodnik sedi,
na mizi usodnih pisem snopii,
ob strani beri in on stoji,
ki huji je, nego berii.
Sodnike, berie je semkaj pozval
nevsmiljenik trdi in grozoviti,
sirotam negodnim vse bo prodal,
da divjo pohlepnost nasiti.
Ropoe boben, vpije beri,
in kos za kosom glasno izklicuje;
a nihe ne more reiti ni,
vse sam brezsrnik kupuje.
Za kosom se kos od kmetije drobi
med klikom in hrumom, ropotom in jokom,
kot rezali ud bi na ud, se mi zdi,
s telesa sirotnim otrokom.
131
Ah, hio je e izklical klicar,
zdaj deca nesrena zajoka, zastoka,
kot streho zajemal bi divji poar,
in kot da tramovje e poka.
e v drugo, e v tretje klicar se glasi,
sirote trepeejo v grozi, v brezupi,
ljud prosi solze, naj jim hio pusti,
zastonj! e hio on kupi!
A zdajci se vspne mo sivolas,
visok in astit in z brado do pasa,
z bliskovi v oeh zagrmi na glas
kot prerok iz davnega asa:
Gorje ti, gorje, brezduni krvnik,
ki solza sirot ti srca ne gane,
pravien nad tabo bedi planik,
dolan ti tega ne ostane.
Krivice si v brazde ivljenje sejal,
sejal si nesreo, sejal si kletev,
te setve sad stoteren bo bral,
prokletstvo tvoja bo etev!
Kot ti zdaj sirote iz doma podi,
za solze njih slep in gluh za njih stoke,
132
nekdaj izeno iz tvojih hi
in tebe in tvoje otroke!
Ljudje ostrme, odrtnik se zgrozi
in stresa od straha se kot trepetilka,
neznaneva gronja mu v uhu umi
kot kletev strana Vsesodnika.
Ta kletev kot strela omami mu um,
plaan, gologlav od drube plane,
in skozi vrste strmeih trum
bei iz vasi na poljane.
Bei od domu obupen ves,
kot izpred Boga ubijalec prvi,
proganja ga kes ko vstekel pes
in ranja srce mu do krvi.
Ogiblje ljudi se, njih sel in mest,
po krajih neznanih potie se blazen,
ivi mu v spominu le kletve zavest
in kazni pretee bojazen.
Okrog brez poitka blodi vsigdar,
ne ve, kam pot ga bo tuja zanesla,
kot oln, ki ga zgrabil je ljuti vihar,
in strl mu brodarja in vesla.
133
Tako brez miru potuje skoz svet,
usoda povsod proganja ga bridka,
tako potuje e kdovekaj let,
ne bo-li ve nael poitka?
Krog zimska je no! Mrzlo in temno!
Polnoni zvon e v zvoniki vdarja,
a on pod streho se splazi plaho
neznanega mu gospodarja ...
Kako naspal se je! Kako je spoit!
Spet prejnja je mo mu po udih razlita,
na posteljo solnni poseva mu svit
in tudi v moganih mu svita.
A uj! Kaj zunaj hrumi tako?
Kaj otlo, mrtvako boben ropoe?
In uj, skoz ropot in hrumenje to
glasove bridko jokajoe!
Gospoda sodnijska tam zunaj sedi,
prodaja se hia ponosna ob cesti,
popotnik okolo vre oi,
in hkratu je ves pri zavesti!
To ljudstvo mu znano je, znan ta kraj,
ta krov mu je znan in znani zidovi,
134
njegova je hia na drabi sedaj,
pla zdaj otroci njegovi.
Zarjuje kot lev od lovca zadet,
nanj ljudstvo ozre se, spozna ga, se udi;
a njemu zvrti, zmrai se svet
in mrtev na zemljo se zgrudi.
135
Nevesta
Komu-li kupuje venek s cvetic,
komu ta prstanek zlati?
Zase-li ali za ktero druic,
njim gre, nje vabi-li v svati?
Povesila kodrasto temence je,
nasmehnila se, zarudela,
pospravila svatovsko bremence je,
iz izbe je trne zletela.
A zunaj viharen zimski je dan,
nov sneg na stari se vsiplje,
pod teo zdihuje hrib in ravan,
in drevje v dobravi kriplje.
A kaj dekletcu za zimo, za mraz!
Saj nji cvete mladoletje,
gorko nje srce je, are obraz,
in v prsih poganja ji cvetje!
Pogumno, veselo hiti skoz sneg
iz trga prek ozke doline,
iz dola obrne v strmi se breg,
saj dom ji je onkraj planine.
136
Pa strm je hrib in se snegom zasut,
a deklica vrsto koraka,
krepa jo mladost in nek sladek ut,
in srea, ki z dragim jo aka.
Po gori pleza viej in viej,
in v sneg se ji dolbe stopinja,
a sneg se vsiplje silnej in silnej
in sled korakov zagrinja.
Le vie in vie se vspenja v breg,
e sredi je gore visoke,
le dalje bori se, naj pada sneg,
saj jutri e dan je poroke.
A sneg le silneji vsiplje oblak,
nasiplje zamete sneene,
kdo padati videl je sneg kdaj tak,
e znati ni steze nobene.
Stopinje globoko se vdirajo ji,
e pea nevestica mlada,
e udje od truda umirajo ji,
poila bi malce si rada.
A kje? Tu hie, tu strehe ni!
Pa glej tam viseo peino,
137
tam deva si skromni zavetje dobi,
sklonivi se v plitvo dolbino.
Tam notri poiva dekletce mlado,
v naroji okrasje porono,
kako ji bo jutri to stalo lepo,
ko z dragim se sklene nelono!
Primerjati jame si ves ta kras,
na roko si prstan natakne,
ovije si venek krog gostih las
in v misli se sladke zamakne.
e v duhu z ljubljencem pred boji oltar
pomie se z brati in svati,
pred Bogom e zdruena sta za vsigdar,
e dnevi ji vstajejo zlati.
Razgrinja bodonost se ji pred omi,
cvetoa in solnnoblestea,
in slika na sliko pred njo se vrsti,
oj kolika, kolika srea!
To sanja pol spe in bede na pol,
a vse bolj jo spanec objemlje,
zdrsava na lahko z dolbline nizdol
in v snegu mehkem zadremlje ...
138
Jasni se ... in zvezde e dvigajo se
in mraz ledeni pritiska,
kaj baklje po gori vigajo se,
da gora v svitlobi se bliska?
Prili so nevestico mlado iskat,
io in klio jo po gori,
svatovi jo iejo, enin in brat,
o zlati jo najdejo zori.
Pod steno kamnito nevzdramno spi
z odejo sneno odeta,
na levi ji prstan poroni blesti,
bel venec ji elo opleta.
139
Selitev
Ob postelji smrtni trpina
pononi sem stranik bil,
imel ni here, ne sina,
ni drug mu tolanik bil.
Prebil pa boje je mnoge,
in poznal je kes in dvom,
izkusil zunanje nadloge
in viher notranjih je grom.
Zdaj konec bo borbi in zmoti,
izdihnen je zadnji vzdihljaj,
smehljaje se duh mu napoti
s krilatci nebekimi v raj.
A ko s krilatci v nebesa
odpravlja se duh njegov,
od mrtvega, glej, telesa
poslavlja nebroj se duhov.
Ta roj skoz vesoljno ivljenje
mrliu bil temu je zvest:
to boj je, stotero trpljenje,
in skrb in strah in bolest.
Ta truma in rodbina njena
zemljana vsakterega tre,
s lovekom najprvim rojena,
le z zadnjim lovekom zamre.
Iz mrtvega kam domovanja
zdaj rablji srca hite?
Io si novega stanja,
selijo se v drugo srce!