IEE Projekt BiogasIN

Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji Izdelek D.5.1.7.,WP5

Barbara Ropoa - Razvojna agencija Sinergija -

Kranjeva ulica 3, Moravske Toplice Slovenija

December 2010

Projekt (Pogodba t. IEE/09/848/SI2.558364) podpira:

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Vsebina

1. 2.
2.1. 2.2.

Uvod ............................................................................................................. 3 Podporni instrumenti za OVE v Sloveniji ..................................................... 3

Evropski podporni instrumenti .......................................................................................... 3 Nacionalni podporni instrumenti ....................................................................................... 4

3. 4.
4.1. 4.2. 4.3.

Zasebno financiranje ................................................................................. 11 Ovire pri financiranju projektov za postavitev bioplinarn v Sloveniji ..................................................................................................... 12
Metodologija................................................................................................................... 12 Ovire iz vidika finannih organov .................................................................................... 12 Ovire iz vidika vlagateljev ............................................................................................... 13

5.

Zakljuek.................................................................................................... 21

Priloga 1: Raziskava postopkov financiranja za postavitev bioplinarne (Q2 za finanne organizacije).................................................................... 23 Priloga 2: Raziskava postopkov financiranja za postavitev bioplinarne (Q3 za investitorji)..................................................................................... 25

Za vsebino te publikacije so odgovorni samo avtorji. Vsebina ne odraa stalia Evropske unije. EACL in Evropska komisija nista odgovorni za kakrno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.

1.

Uvod

To poroilo je pripravljeno v okviru projekta BiogasIN, ki ga podpira Evropska komisija iz programa Inteligentna energija za Evropo (IEE). Cilj tega poroila je predstaviti pregled trenutnih finannih monosti v Sloveniji za projekte vezane na bioplin in ugotoviti ovire na tem podroju, glede na evropske in nacionalne podporne mehanizme, kot tudi prilonosti zasebnega financiranja. Danes se sooamo s poveanjem cen fosilnih goriv in posledino s poveanjem odvisnosti od uvoza energije, kar dokazuje visoka potreba za izkorianja bioplina, kot obnovljivega vira energije, za proizvodnjo toplote, elektrike in goriva skupaj. Zagotovljeno financiranje je eno izmed glavnih vpraanj za investitorje bioplinarn. Pravzaprav v Sloveniji obstaja ve monosti financiranja projektov vezanih na bioplin, ki so naklonjeni poveanju delea bioplina v nacionalni energetski bilanci. V tem poroilu sta predstavljena javni in zasebni mehanizem financiranja. Javno financiranje vkljuuje evropske in nacionalne podporne instrumente za zaetne nalobe. Javno trajno financiranje deluje kot ukrep podpore med fazo delovanja. Zasebno financiranje je namenjeno za kritje zaetnih nalobenih strokov in prihaja iz zasebnih virov, kot so banna posojila ali zasebna sredstva.

2.
2.1.

Podporni instrumenti za OVE v Sloveniji

Evropski podporni instrumenti

Evropski podporni instrumenti za projekte vezane na bioplin niso tako pogosti kot nacionalni podporni instrumenti v Sloveniji. Kljub temu smo spodaj opisali en dober primer javnega razpisa, ki ga je objavil Evropski sklad za regionalni razvoj.

2.1.1. Evropski sklad za regionalni razvoj

EU organ: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja: Evropa investira v podeelje. Pristojni organ v Sloveniji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrep 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (27.03.2009). Predmet javnega razpisa: nepovratna sredstva iz RRP 2007-2013 za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti (razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah). Korist: ta razpis omogoa zaetek ali posodobitev nekmetijskih dejavnosti, spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah Pogoji: znesek donacije: 15.000.000, kje: - EU EKSRP sklad: 11,250,000.00, - Slovenski del: 3,750,000.00. javni razpis je odprt do razpololjivosti sredstev.

Prosilec mora biti odgovorna oseba in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji / samostojni podjetnik / pravni zastopnik drube ali zadruge.

Tema Med drugimi temami: proizvodnja energije na kmetijah iz obnovljivih virov (biomasa, sonna energija, veter in vodni viri) za prodajo. Osnovni pogoji podjetje ne sme presegati kriterija za mikro-podjetja - manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2.000.000 letnega prometa in / ali letne bilance stanja; pri ocenjevanju mora vloga dosei najmanj 40 tok od 100 monih. Vsaj 25 tok se mora pridobiti z gospodarskega vidika nalob; vrednost nalob v obnovljive vire energije ne sme presegati 400.000 (brez DDV). Finanni pogoji nepovratna sredstva temeljijo na podlagi de minimis, struktura financiranja: 50% upravienih strokov se zagotovi iz javnih virov; 50% upravienih strokov zagotovi koristnik; najniji znesek javne podpore: 3.500 , najviji znesek je 200.000 v obdobju zadnjih treh proraunskih let. Koristnik ni upravien do sredstev, e je e prejel katera koli javna nacionalna ali EU sredstva kot upraviene stroke.

2.2.

Nacionalni podporni instrumenti

Slovenska energetska politika je naklonjena razvoju bioplina, s ciljem poveati dele obnovljivih virov energije, zmanjati emisije toplogrednih plinov in poveati dele elektrine energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Drava podpira izgradnjo bioplinskih naprav s pomojo ugodnih posojil javnega Ekolokega sklada Republike Slovenije in s subvencioniranjem investicijske dokumentacije v fazi nartovanja za projekte obnovljivih virov energije. Ena izmed glavnih spodbud so zagotovljene cene in premije za elektrino energijo ali podpora pri obratovanju, kjer lahko vsak upravljalec bioplinarne izbere le eno od podpor. Zagotovljene odkupne cene so razlika med podporo obratovanja in trenutno ceno elektrine energije, medtem ko podpora obratovanja predstavlja trenutno ceno elektrine energije na trgu.

2.2.1. Sistem odkupnih cen

V letu 2009 je Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, Direktorat za energijo (ki je zadolen za vzpostavljanje pravnega okvira za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije), sprejel nove sheme podpore (Uredba velja od 01.11.2009) za elektrino energijo iz obnovljivih virov energije - Uredba o podporah za elektrino energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (Uradni list Republike Slovenije 37/2009).

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Ta uredba doloa naslednja vpraanja: - vrste energetskih tehnologij za proizvodne naprave, ki proizvajajo elektrino energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: naprave OVE), ki so upraviene do podpore, - razvrstitev proizvodnih naprav OVE glede na velikost, ki so upraviene do podpore, - podrobno opredelitev podpore, - nain doloanja referennih strokov za proizvodnjo elektrine energije iz OVE, - nain doloanja cen za zagotovljeni odkup elektrine energije, proizvedene v proizvodnih napravah OVE, - nain doloanja viine podpore, kot pomo za tekoe poslovanje za tekoe delovanje proizvodnih naprav OVE, - pogoji za pridobitev podpore, - nain pridobivanja podpore, - nain prejemanja podpore, - ter druga vpraanja, povezana s podporo za elektrino energijo iz OVE. Biomasa, ki se lahko uporablja za proizvodnjo bioplina v obratu za pridobivanje in proizvodnja elektrine energije, ki prejema podporo, je razdeljena po virih: - B 1: Energetske rastline - lesni ali nelesni pridelki, ki so gojeni posebej za energetske namene. - B 2: Bioloko razgradljivi del proizvodov, ostankov in odpadkov. Ta kategorija vkljuuje tudi biorazgradljive frakcije proizvodov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva, vkljuno s snovmi rastlinskega in ivalskega izvora. - C 1, C 2: Bioloko razgradljivi komunalni in industrijski odpadki. Bioloko razgradljivi komunalni in industrijski odpadki so bioloko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov, ki jih je dovoljeno uporabljati za energetske namene v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Velikost proizvodnih naprav na OVE (velikost bioplinarn): VELIKOST PROIZVODNE NAPRAVE Mikro Mala Srednja VELIKOST PROIZVODNE NAPRAVE Mikro Mala Srednja Velika NOMINALNA ELEKTRINA ZMOGLJIVOST < 50 kW < 1MW 1 10 MW NOMINALNA ELEKTRINA ZMOGLJIVOST < 50 kW < 1MW 1 10 MW 10 125 MW

Dravna podpora za elektrino energijo, proizvedeno v napravah OVE (bioplinarnah) vkljuuje: 1. zagotovljen odkup elektrine energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup). V skladu s to podporo, ne glede na ceno elektrine energije na trgu, Center za podpore OVE/CHP kupi vso pridobljeno neto proizvedeno elektrino energijo, za katero je proizvodna naprava OVE prejela potrdila o izvoru, po zajamenih cenah, doloenih v tej uredbi; ali 2. finanno pomo za tekoe poslovanje (v nadaljnjem besedilu: Obratovalna podpora). Ta podpora se dodeli za neto proizvedeno elektrino energijo, za katero je bilo prejeto potrdilo o

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

izvoru in katero proizvajalci OVE elektrine energije prodajo sami na trgu ali uporabijo za lastno porabo pod pogojem, da so stroki proizvodnje te energije viji od cene, ki jo je mogoe dobiti za njo na trgu elektrine energije.

Referenni stroki bioplinarn, ki uporabljajo biomaso1 Referenni stroki zajemajo proizvodnjo elektrine energije iz bioplina, pridobljene iz biomase, ki predstavlja ve kot 75% iz virov B1, B2. Velikost proizvodne naprave Nespremenljivi del referennih strokov (EUR/MWhel) 118.72 111.75 96.18 Spremenljivi del referennih strokov (EUR/MWhel)2,3 41.84 44.56 44.24 Skupni referenni stroki (EUR/ MWhel) 160.56 156.31 141.42

Mikro (< 50 kW) Mala (< 1 MW) Srednja (1 - 10 MW)

1 2

Referenni stroki v proizvodnih napravah na bioplin z uporabo enega ali ve vrst substrata. Spremenljivi del referennih strokov se prilagodi letno ali tudi pogosteje na podlagi napovedi o referennih trnih cenah substrata koruzne silae. 3 Stanje spremenljivih strokov za leto 2009. Referenni stroki bioplinarn, ki uporabljajo bioloko razgradljive odpadke Referenni stroki zajemajo proizvodnjo elektrine energije iz bioplina, proizvedenega iz bioloko razgradljivih odpadkov, ki vsebujejo ve kot 25% iz virov C1, C2. Velikost proizvodne naprave Nespremenljivi del referennih strokov (EUR/MWhel) 139.23 129.15 Spremenljivi del referennih strokov (EUR/MWhel)1 / / Skupni referenni stroki (EUR/ MWhel)

Mikro (< 50 kW) in Mala (< 1 MW) Srednja (1 - 10 MW)

1

139.23 129.15

Spremenljivi del referennih strokov, ki je odvisen od proizvedenih MWh, se ne upoteva za namene te uredbe. Spremenljivi del referennih strokov se prilagodi letno ali tudi pogosteje na podlagi napovedi Agencije za energijo o referennih trnih cenah za energijo. Zagotovljene odkupne cene Glede na uporabljene OVE in velikostni razred bioplinske naprave, so zagotovljene odkupne cene enake referennim strokom, in vkljuujejo:

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

1. fiksni del cene zagotovljenega odkupa je enak fiksnemu delu referennih strokov in se ne spreminja ves as trajanja pogodbe o zagotovljenem odkupu; 2. spremenljivi del cene zagotovljenega odkupa je enak spremenljivemu delu referennih strokov, kjer je oznaeno, in se prilagodi letno ali pogosteje glede na objavo referennih cen na goriva. Obratovalna podpora Obratovalna podpora se doloi z odbitkom od skupnih referennih strokov za bioplinsko napravo in velikostni razred, ki se prilagodi letno ali pogosteje glede na referenne stroke goriva, veljavna cena elektrine energije na trgu. Obratovalne podpore za elektrino energijo iz bioplinarn, ki uporabljajo biomaso (B1 in B2). Velikost proizvodne naprave Mikro (< 50 kW) Mala (< 1 MW) Srednja (1 - 10 MW) Obratovalna podpora (EUR/ MWhel) 113.56 107.71 92.28

Obratovalne podpore za elektrino energijo iz bioplinarn, ki uporabljajo bioloko razgradljive odpadke (C1 in C2). Velikost proizvodne naprave Mikro (< 50 kW) Mala (< 1 MW) Srednja (1 - 10 MW) Obratovalna podpora (EUR/ MWhel) 92.23 90.63 80.01

Pri proizvodnih napravah na bioplin iz biomase in iz bioloko razgradljivih odpadkov za enote nad 10 MW podpora ni predvidena. Izplailo dodatka Uredba o podporah za elektrino energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije vsebuje e izplaila dodatka za bioplinarne na biomaso v primerih: a) e se letno izrabi toplota v obsegu ve kot 15% vhodne energije bioplina, potem je proizvodna naprava OVE upraviena do izplaila dodatka v viini 10% obratovalne podpore. Toplota iz bioplinarne, ki se porabi za pridobivanje bioplina, se ne teje za koristno toploto; b) e gnoj in gnojevka predstavljata letno ve kot 30% substrata za pridobivanje bioplina, potem je proizvodna naprava OVE upraviena do izplaila dodatka v viini 10% obratovalne podpore; c) e gnoj in gnojevka predstavljata letno ve kot 70% substrata za pridobivanje bioplina, potem je

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

proizvodna naprava OVE z nazivno elektrino mojo do 200 kW upraviena do izplaila dodatka v viini 20% obratovalne podpore. Pri proizvodnih napravah na bioloko razgradljive odpadke veljajo izplaila dodatka v primeru, e se letno koristna toplota izrabi v obsegu ve kot 15% vhodne energije bioplina. Potem je proizvodna naprava OVE upraviena do izplaila dodatka v viini 10% obratovalne podpore.

2.2.2. Subvencije

Finanne subvencije Proizvodne naprave OVE v Sloveniji se spodbujajo preko sistema zagotovljenih odkupnih cen in nato niso upraviene do dodatnih subvencij. Obstaja le ena izjema (prek EU in javnega razpisa), ki se je pojavila v letu 2009 za kmete, ko so imeli prilonost za pridobitev subvencije v viini do 50% investicijskih strokov, ki je bil izdan s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukrep 311 "Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti". V tem primeru se je zagotovljena cena odkupa zniala (za vsakih 10% prejete subvencije se odkupna cena znia za 5%, itd.). Posojila po ugodni obrestni meri

Ekoloki sklad Republike Slovenije je javni sklad, ki ponuja v okviru svojih razpisov nekaj ugodnih kreditov, nepovratnih sredstev za okoljske nalobe in nalobe OVE za podjetja in gospodinjstva (tudi za bioplinarne). Njegova glavna naloga je spodbujanje razvoja na podroju varstva okolja, ki je v skladu z Nacionalnim programom varstva okolja in okoljsko politiko Evropske unije. Pristojni organ: Ekoloki sklad Republike Slovenije Razpis: Javni razpis za kreditiranje okoljskih nalob pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 44PO10 (april 2010) Predmet razpisa: Razpis ponuja 20 milijonov evrov sredstev za ugodne kredite z letno obrestno mero trimeseni EURIBOR + 1,5 %. Za nalobe v naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo elektrine energije je obrestna mera doloena v viini trimeseni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma viji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoi drave. Kredit se odobri z odplailno dobo najve 15 let in najve 5 let za nalobe v nakup opreme in vozil, z monostjo do enoletnega moratorija na odplailo glavnice. Kredit za posamezno nalobo ne more presegati dveh milijonov evrov, najniji znesek je 80.000 evrov oziroma za posamezne vrste nalob 40.000 evrov. Kredit Eko sklada za nalobe v zmanjanje emisij toplogrednih plinov lahko dosee do 90 % viine priznanih strokov nalobe, za nalobe v zmanjanje onesnaevanja zraka, gospodarjenje z odpadki in varstvo voda do 80 % viine priznanih strokov nalobe in za nalobe v odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo do 50 % priznanih strokov nalobe. Krediti se dodeljujejo v skladu s predpisi Evropske unije o dodeljevanju dravne pomoi po pravilu "de minimis". Poziv je odprt do porabe sredstev.

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Kandidati zaprosijo za dokumentacijo za prijavo tako, da Eko skladu predloijo izpolnjen Obrazec in dokazilo o plailu strokov tiskovin v viini 60,00 EUR in ostalo potrebno dokumentacijo za prijavo. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prispetja popolnih vlog na Eko sklad. Popolna vloga je vloga za pridobitev kredita, ki vsebuje vse zahtevane elemente in priloge ter je vloena na predpisanem obrazcu dokumentacije za prijavo. Pred odloitvijo o vlagateljevi pravici do kredita mora predloiti dokument, da razpolaga z ustreznimi instrumenti za zavarovanje kredita, na podlagi katerih se doloi pravica do kredita v ustrezni viini.

2.2.3. Pravilnik o dajatvah in o vrailu dajatev na emisije CO2

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaevanje zraka z emisijami CO2-ja Na podlagi etrtega odstavka 112. lena in etrtega odstavka 113. lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 41/04) je Vlada Republike Slovenije leta 1996 izdala Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida; kasneje je bila ta uredba spremenjena v letu 2002 in 29.4.2005 (Uradni list RS, t 43/2005). 1. len (predmet)

(1) Ta uredba doloa obveznost plaevanja okoljske dajatve za onesnaevanje zraka (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev) z emisijami ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: emisijami CO2-ja) pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi, zavezance za okoljsko dajatev ter planike le-te, osnovo za obraunavanje okoljske dajatve, njeno viino in nain njenega obraunavanja, odmere ter plaevanja.
(2) Ta uredba doloa v skladu s 17. lenom Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavitev energentov in elektrine energije (UL L t. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51) tudi pogoje za vrailo plaane okoljske dajatve, njeno oprostitev ali zmanjanje plaila. 11. len (oprostitev plaila) (1) okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriv ne plauje za rabo: 1. biomase za ogrevanje; 2. trdnega, tekoega ali plinastega goriva, e se pridobiva iz biomase; 3. ivalskega stranskega proizvoda kot goriva; 4. goriva v napravi, za katerega je upravljavec pridobil dovoljenje za oproenega proizvajalca v skladu s to uredbo.

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

15. len (dovoljenje za oproenega proizvajalca) (1) Dovoljenje za oproenega proizvajalca izda carinski organ na podlagi pisne vloge upravljavca naprave, ki ima za obratovanje naprave dovoljenje za izpuanje toplogrednih plinov po predpisih o varstvu okolja in je energetsko intenzivno podjetje, e: 1. Je naprava, za katero je pridobil dovoljenje za izpuanje toplogrednih plinov, izvajala operacijo z gorivom iz te uredbe. Dovoljenje za oproenega proizvajalca se izda za eno koledarsko leto. (5) Imetnik dovoljenja za oproenega proizvajalca lahko zaprosi za podaljanje dovoljenja in za odobritev namena in naina rabe goriva za naslednje leto najkasneje 30 dni pred iztekom njegove veljavnosti. 21. len (upravljavec naprave za soproizvodnjo toplote in elektrine energije) (1) Zavezanec te uredbe je upravien do vraila vplaane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, e je za napravo pridobil status kvalificiranega proizvajalca elektrine energije skladno s predpisi, ki urejajo pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektrine energije.

2.2.4. Zeleni certifikat

RECS je mednarodno uveljavljena kratica za Sistem certifikatov za energijo iz obnovljivih virov (Renewable Energy Certificate System). Sistem je nastal na podlagi evropskega projekta in je strokovno uinkovit in zanesljiv za certificiranje elektrine energije iz obnovljivih virov v Evropi. lani RECS imajo skupna pravila. Ta zagotavljajo, da se po vsej Evropi pri izdajanju in uporabi RECS certifikatov uporabljajo isti postopki. RECS je organiziran po dravah. V Sloveniji je Javna agencija RS za energijo izdajateljica RECS certifikatov. V sistemu RECS se izdajajo standardizirani certifikati kot potrdilo, da je elektrina energija proizvedena iz obnovljivih virov. Ta potrdila uporabljajo v vsej Evropi. Z RECS certifikati se lahko tudi trguje, in sicer skupaj z elektrino energijo ali brez nje. To pomeni organiziranje trga z energijo iz obnovljivih virov, kar pospeuje graditev enot za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Evropi. Trenutno Zeleni certifikati niso pogosti v Sloveniji na podroju bioplina, verjetno zaradi pomanjkanja informacij ter zapletenosti samega postopka.

2.2.5. Javna agencija za tehnoloki razvoj Republike Slovenije

Javna agencija za tehnoloki razvoj Republike Slovenije (TIA) opravlja strokovne, razvojne in izvrilne naloge na podroju pospeevanja tehnolokega razvoja in inovativnosti, v skladu s sprejetim nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in drugimi nacionalnimi programi na podroju tehnolokega razvoja in inovativnosti. TIA je ustanovila Republika Slovenije v letu 2006.

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Glavne dejavnosti TIA so podporni programi, namenjeni razvoju tehnologij in spodbujanju sodelovanja institucij R & R in univerz z industrijo. Pomemben del njene dejavnosti so tudi participacije v mednarodnih projektih. V sodelovanju s partnerji iz tujine si TIA prizadeva za oblikovanje nove politike v razvoju tehnologij in storitev za slovensko industrijo. Javni razpisi za podroje bioplina so prav tako predvideni s strani TIA.

2.2.6. Slovenski podjetniki sklad

Slovenski podjetniki sklad je javna finanna institucija Republike Slovenije, ustanovljena v letu 1992 z namenom izboljanja dostopa do finannih sredstev za razline razvojno-poslovne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) vkljuno s finannimi sredstvi za zagon podjetij in mikro-financiranje v RS Sloveniji. Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finanno podporo podjetnikemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje dravne pomoi za razvojno-iritvene investicije za MSP, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domaimi in mednarodnimi finannimi institucijami kot so poslovne banke, SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko zdruenje garancijskih shem.

3.

Zasebno financiranje

Obstaja e eden skupni nain financiranja v Sloveniji - krediti iz zasebnih nacionalnih bank, ki vkljuuje dve vrsti financiranja: tradicionalno financiranje s posojili in projektno financiranje. Za tradicionalno financiranje kreditni pogoji drube ali investitorja (kmetije) imajo pomembno vlogo. Po eni strani je odgovornost podjetja odvisna od sredstev bioplinske naprave in, po drugi strani, je odvisno od drube, ki je pogosto kmetija. Odloitev finannih organov je odvisna od letnih raunovodskih poroil drube. To je tipien finanni instrument za financiranje kmetov, ki gradijo in investirajo v bioplinarne. V primeru financiranja projekta, sam projekt vezani na bioplin se teje kot pravna oseba. To orodje se pogosto uporablja za projekte, v katerih je vpletenih kar nekaj delniarjev (kmetov). Glavna merila tega koncepta so stopnje donosa in uspeh projekta. Odloitve glede posojil temeljijo na sredstvih in denarnem toku projekta vezanega na bioplin. Glede na raziskave, ki jo je naredila Razvojna agencija Sinergija, nacionalne banke zahtevajo naslednjo dokumentacijo od vlagateljev za nadaljevanje procesa za posojila (dokumentacija se lahko razlikuje): 1) predstavitev kreditojemalca in opis lastnike strukture kreditojemalca, 2) prostorski nart (lokacijska informacija, gradbeno dovoljenje), 3) poslovni nart kreditojemalca za prihodnje leto, 4) poslovni nart, ki je kljuen za dokazovanje ekonominosti projekta (dokumentacija v zvezi z zavarovanjem, predraunska vrednost investicije, terminski plan, opis projekta, pogodbe (osnutki): za dobavo surovin, za izvedbo, za vzdrevanje, predvidena kadrovska struktura, marketing itd.), 5) povzetek poslovnega narta, 6) predvidena finanna struktura (lastni dele, banni kredit), 7) predvideni denarni tokovi odplaevanja bannega posojila (prihodki, odhodki, banne obveznosti), 8) bilanca stanja podjetja in izkaz poslovnega izida za preteklo in tekoe leto (kreditna

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

sposobnost), 9) poslovni izid, bilance stanja komitenta.

Glavna merila banke za zagotavljanje posojil kreditojemalcem: vrednost investicije / realnost / ustrezni denarni tokovi z realnimi predpostavkami projekta v prihodnosti, ustreznost in izkunje kreditojemalca, ustreznost operaterja (reference, finanna stabilnost), ustrezno urejena razmerja med udeleenci v projektu, ustrezni lastni dele kreditojemalca in kreditnih zavarovanj, vrsta financiranja, izbrana tehnologija. Doloen dele lastnikega kapitala, ki je potreben za projekt mora biti vsaj 20%, da lahko omogoa stabilen proces financiranja. Zasebne banke v Sloveniji so pripravljene financirati projekte s podroja obnovljivih virov energije in imajo vsaj enega strokovnjaka, ki obravnavajo podobne kredite.

4.

Ovire pri financiranju projektov za postavitev bioplinarn v Sloveniji

Metodologija

4.1.

Raziskava ovir pri financiranju projektov za postavitev bioplinarn v Sloveniji, ki jo je izvedla Razvojna agencija Sinergija je bila namenjena dvem interesnim skupinam: finannim organizacijam (vpraalnik Q2) in investitorjem v bioplinarne (vpraalnik Q3). Rezultati intervjujev so bili naslednji: finanni organizaciji - RA Sinergija je posredovala vpraalnike enaindvajsetim razlinim finannim organizacijam, nacionalnim / tujim bankam, javnim skladom in finannim agencijam irom po Sloveniji. Kot rezultat smo dobili pet izpolnjenih anket po e-poti, medtem ko smo ostalih pet opravili preko telefona; investitorji / operaterji bioplinarn - RA Sinergija je posredovala vpraalnike sedemdesetim sedanjim / bodoim investitorjem / operaterjem bioplinarn irom po Sloveniji. Kot rezultat smo dobili pet izpolnjenih anket po e-poti, medtem ko smo ostalih deset opravili preko telefona ter e pet anket osebno.

4.2.

Ovire iz vidika finannih organov

Glede na raziskave, ki jih je naredila Razvojna agencija Sinergija med finannimi organi o financiranju bioplinarn, smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji:

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

1. Veina bank v Sloveniji ima predsodke, kadar gre za financiranje projektov bioplinarn (npr. visoko finanno tveganje, nepredvidljivi razvoj); 2. Banke nimajo zaupanja v projekte s podroja bioplina, ker menijo, da je finanno tveganje posojil za projekte s podroja bioplina veliko vije kot v primerjavi s krediti za druge projekte na podroju obnovljivih virov energije, zaradi zapletenosti nalob in samega postopka; 3. Tveganje dobave in pogodbena razmerja za vhodne surovine za proizvodnjo predvidene koliine bioplina (vzdrevanje in nadzor delovanja bioplinarne); 4. Bistveno veja investicijska vrednost in zapletenost delovanja bioplinske naprave; 5. Kreditojemalci nimajo zadostnega znanja o kreditiranju nalob. Dele lastnih sredstev je premajhen, kreditno zavarovanje je ibko.

4.3.

Ovire iz vidika vlagateljev

Glede na raziskave, ki jih je naredila Razvojna agencija Sinergija med investitorji/upravljavci o financiranju bioplinarn, smo ugotovili naslednje ovire za razvoj trga bioplina v Sloveniji: 1. Trenutno je v Sloveniji teko pridobiti katerokoli banno posojilo, e posebej za izvajanje projektov bioplina; 2. Banni zaposleni so slabo obveeni o monostih financiranja projektov bioplina, le na nekaterih bankah je mogoe dobiti zadosten odgovor o monostih financiranja; 3. Vasih je teko komunicirati z internimi strokovnjaki v bankah, ki so odgovorni za projekte na podroju obnovljive energije (v majhnih bankah jih sploh nimajo), saj so strokovnjaki delajo sami, saj ostalo osebje ni upravieno reevati podobne zadeve; 4. Banke ne ponujajo smernice o tem, kako pridobiti kredite za projekte na podroju bioplina in niti nimajo izkuenj s financiranjem projektov bioplina. 5. Teko je najti banko, ki bi financirala projekt postavitve bioplinarne. 6. Pogajanja z banko za posojilo so trajala 8-50 tednov. 7. Preve je zahtevne dokumentacije potrebne za obdelavo kreditnega zahtevka. Potrebujejo najmanj 2-4 ljudi le za pripravo ustrezne dokumentacije. 8. Obrestne mere so previsoke. 9. Preve lastnikega kapitala je potrebno (najmanj 20%). 10. Lastni izrauni kaejo, da se nikakor ne splaa pridobiti nepovratnih sredstev ali subvencij za izgradnjo bioplinarne, saj to pomeni znianje subvencionirane odkupne cene elektrine energije. 11. Glavni zadrki pri financiranju bioplinarn v Sloveniji je nerazumevanje projekta tistih, ki odloajo o financah.

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

12. Ni programov usposabljanja za banne delavce o financiranju projektov s podroja obnovljivih virov energije. Poleg natetih mnenj s strani finannih organov in investitorjev / upravljavcev bioplinarn o ovirah financiranja v Sloveniji lahko spodaj najdete rezultate Vpraalnika o financiranju postopkov za postavitev bioplinarne med investitorje, ki prikazuje evalvacijo vpraanj na to temo:
Have you already implemented a biogas plant?
0% 10%
No Yes

0%
I am planning to build a biogas plant

35%

30%

I tried to build a biogas plant, but gave it up, due to the follow ing reason: civil initiative Other 2

25%

Other 3

What is your 0% know ledge about biogas? 15% 0% 30% Excelent know ledge Good know ledge Medium know ledge Very little know ledge No know ledge at all 55%

"It is currently very difficult to get any loans in general"

0% 25% 20% 10% Strongly diagree Disagree Neither agree nor disagree Agree Strongly agree 45%

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

"It is currently very difficult to get loans for biogas projects"

0% 14% 0% 36% 23%

Strongly disagree Disagree Neither agree nor disagree Agree Strongly agree I do not know

27%

Are employees at banks informed about financing options for biogas projects?
7 6 5 4 3 2 1 0 NKBM NLB Gorenjska UniCredito Banka No I do not know

Did banks forward you to a bank-internal specialist for renewable energy projects?
8 7 6 5 4 3 2 1 0 At all the banks Yes, at NLB Yes, at Yes, at and NKBM Gorenjska UniCredito Banka No, they did not foreward me to a specialist No, I did not approach any bank for biogas financing

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Do you think that banks have biases against biogas proj ects?

20%

45%

Yes No I do not know

35%

Do you know any national or European support programs for financing of biogas projects?
14 12 10 8 6 4 2 0 Soft loans SID Banka: Slovene European from the Enterprise Investment Eco Fund Fund Bank There are no programs available I do not know

Do banks or national authorities offer guidelines or checklists for financing in biogas projects?
12 10 8 6 4 2 0
Yes, but only offered Yes, but only offered Yes, such guidelines by banks by public authorities are offered by both, banks and public authorities No I do not know

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Do you know who can provide information on financing options for biogas projects?
12 10 8 6 4 2 0 Banks Public authorities No

Which type of financing did you use?

10%

Financing by banks Private investment

90%

Did your hom ebank provide you loans for your biogas project?

40% 50%

Yes, my homebank gave me the loan No, I had to go to another bank to finance my project T his question does not apply

10%

Did you choose a bank in your country or a foreign bank for financing your biogas project?

40%
A bank in my country

55%

A foreign bank This question does not apply

5%

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

How long did negotiations with banks take?

5%

5%

15%

50 weeks 8 weeks 2 weeks This question does not apply

75%

How difficult w as it, to find a bank w illing to finance your biogas project? 5% 20% Easy Difficult 40% Very difficult This question does not apply

35%

Which documentation did the bank require in order to process your loan request?
18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Description of the borrower's ownership structure Spatial plan The Balance Investment Summary borrower's sheet and study and of the business income estimated business plan statement cash flow plan investment

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji
Banks have no trust in biogas projects

What are the main problems for financing procedures?

0% 19% 13%

There are no low interes loans provided by national financing authorities Too much documentation is required in order to process the loan request

16%

Bank employees do not have any experience with financing of biogas projects Too much equity capital is required

18%

Interest rates are too high

16% 18%
Other

Which are, in your opinion, the main bottlenecks for financing biogas plants?
10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 2 extra employees are needed Inflexibility and lack of understanding of the project Credit crunch makes impossible to obtain funding Banks do not trust biogas borrowers Mixed experience from negotiations The system "Take it or leave it"

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Please nam e your profession 14 12 10 8 6 4 2 0 Manager, Holder of activities Farmer Markerting Manager Dr. of Chemical Science

Have you ever participated in a training course targeting renewable energies?

20 15 10 5 0 Yes, organized by the Agricultural Institute of Slovenia + study tours w ith visits of biogas plants in Germany, Austria, Sw eden and Denmark No

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Please, name your motivation for the implementation of a biogas plant

9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Organic waste Exceed of manure, Ecology Active contribution processing and lower costs (ecological cost to to the commitment energy production convert into a 20:20:20 benefit). from renewable sources has Energy independence certainly a great future. Legislation and efforts to the cleaner environment will

5.

Zakljuek

Rezultati intervjujev kaejo, da ne glede na nacionalno zakonodajo, ki je naklonjena postavitvi bioplinarn, so sami postopki financiranja v Sloveniji obiajno zapleteni in dolgotrajni (do tiri mesecev pogajanj za financiranje ene bioplinarne). Veina upravljavcev bioplinarn se je pritoevala o postopkih (razen tistih, ki so bili med prvimi, ki so intalirali bioplinarne v Sloveniji). V bistvu so izkunje v zvezi s pogajanji na slovenskih bankah o financiranju razline. Na zaetku imajo vse banke (uslubenci) pozitiven odnos do projektov s podroja bioplina in jih projekt interesira. Kljub temu banke otekoajo delo z dokumentacijo (prosimo, glejte poglavje 3 zgoraj), s imer se proces pogajanj lahko zavlee do 50 tednov! Obenem so vlagatelje deleni arogantnosti bank v smislu ponudbe, ki je: nekonkurenna cena denarja in prekratka doba vraanja - po sistemu vzemi ali pusti. Z druge strani je na splono pri bannih zaposlenih tako kot pri vodjih finannega sektorja veliko pomanjkanje znanja o bioplinu, ki izraajo nefleksibilnost pri razumevanju specifik projekta (npr. moratorij, ki omogoa postavitev bioplinske naprave, zagon in doseganje stacionarnih pogojev fermentacije), ki je popolnoma drugaen kot pri npr. fotovoltaiki, ki lahko 100% deluje sekundo po tem, ko je instalacija konana. Sicer pa je znano, da ima predelava organskih odpadkov in proizvodnja energije iz obnovljivih virov zagotovo lepo prihodnost. Zakonodaja in prizadevanja za isteje okolje bodo naklonjeni k razvoju podroja bioplina, kjer priakujemo rast na tem podroju in posledino uspeh projektov vezanih na bioplin. Po drugi strani so bioplinske naprave tudi prispevek k istejemu okolju, kar daje vlagateljem in zaposlenim ne le finanno, ampak tudi moralno zadovoljstvo.

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

e povzemimo vse zgoraj omenjeno, lahko priporoamo naslednje korake, da bi izboljali postopek financiranja za projekte vezane na bioplin v Sloveniji: o pomanjkanje splonega znanja o bioplinu pri zaposlenih v strukturi financiranja, kot tudi predsodke kadar gre za financiranje projektov bioplinarn, bi lahko izboljali z organizacijo strokovnih izobraevanj (seminarji, teaji, usposabljanja) za vkljuene pristojne finanne organe na temo bioplina in obnovljivih virov energije: podrobna navodila glede glavnih znailnosti in pomena bioplina, njegove prednosti in ugodnosti, proizvodnje in potronje, tehnologije, primerov dobrih praks postopkov financiranja v EU itd.; organizacija teajev izobraevanja morajo biti namenjene za kmete / investitorje v bioplinarne na temo postopkov financiranja na nacionalni ravni; poleg tega je potrebno zagotoviti publikacijo smernic, ki bo vsebovala podroben opis vseh monosti za financiranje projektov bioplina za bodoe investitorje / operaterje, vkljuno s seznamom vse potrebne dokumentacije, ki se predloi v doloenih institucijah. Pomembno je tudi spodbujati iritev takih smernic v javnosti (banke, pristojni organi, mediji, spletne strani); potrebno je zmanjati tevilo dokumentov, ki se zahtevajo za obravnavo vloge za kredit; potrebno je zmanjati tevilo pogajanj z bankami glede kreditov za projekte bioplina, kar je tudi povezano z upotevanjem prejnje toke; potrebno je zmanjati obrestne mere za investitorje, kar je povezano z zaupanjem bank v projekte bioplina; potrebno je predloiti posojila z nijo obrestno mero, kar mora najprej doloiti vlada.

o o

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Priloga 1: Raziskava postopkov financiranja za postavitev bioplinarne (Q2 za finanne organizacije)

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji

Priloga 2: Raziskava postopkov financiranja za postavitev bioplinarne (Q3 za investitorji)

D.5.1.7: Postopki financiranja za postavitev bioplinarn in ozka grla pri teh postopkih v Sloveniji