Pregled Tehnologij in Stroškov Proizvodnje Elektri Ne Energije Iz OVE Ter Ocena Potrebnih Stroškov Spodbujanja

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE
Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije iz OVE ter ocena potrebnih strokov spodbujanja
KON NO PORO ILO
Ljubljana, oktober 2007

1
Naslov projekta:
Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije iz OVE ter ocena potrebnih strokov spodbujanja
Naro nik in financer:
Ministrstvo za gospodarstvo Kotnikova 5 1000 Ljubljana ApE Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o. Litijska cesta 45 1000 Ljubljana tel.: (01) 586 38 70 faks: (01) 586 38 79 e-pota: info@ape.si t. APE-OVE-5506-07-JM , z dne 3.7.2007 Franko Nemac, univ.dipl.in. Aleks Jan, univ.dipl.ekon. Katarina Vertin, univ.dipl.ekon. Nataa Lambergar, univ.dipl.geogr.,etn.in kult.antr. Matja Grmek, dipl.in. Tine Andrejai , univ.dipl.in. /
Izvajalec:
Pogodba: Projektna skupina:
Zunanji partnerji:
Vodja projekta: Franko Nemac, univ.dipl.in.
Direktor: Franko Nemac, univ.dipl.in.
VSEBINSKO KAZALO 1. IZHODI

A ANALIZE
__________________________________________________5
1.1. Skupna izhodi a KE _______________________________________________6 1.2. Analiza dinamike investiranja v posamezne vrste OVE____________________7
1.2.1. 1.2.2. 1.2.3. 1.2.4. 1.2.5. 1.2.6. Hidroelektrarne______________________________________________________ 7 Elektrarne na biomaso ________________________________________________ 8 Elektrarne na bioplin_________________________________________________ 10 Vetrne elektrarne ___________________________________________________ 11 Geotermalne elektrarne ______________________________________________ 12 Son ne elektrarne __________________________________________________ 12
2.
PREGLED TEHNOLOGIJ IN UPRAVI ENIH STROKOV ZA POSAMEZNE VRSTE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN NJIHOVE VELIKOSTI _______________________________________15
2.1. Pregled tehnologij in strokov pridobivanja elektri ne energije ___________16
2.1.1. 2.1.2. 2.1.3. 2.1.4. 2.1.5. 2.1.6. Hidroelektrarne_____________________________________________________ 16 Elektrarne na biomaso _______________________________________________ 20 Vetrne elektrarne ___________________________________________________ 23 Geotermalne elektrarne ______________________________________________ 25 Son ne elektrarne __________________________________________________ 27 Elektrarne na bioplin in komunalne odpadke ______________________________ 30
UN PRIMERNE VIINE TARIF ZA POSAMEZNE OVE_______________34
3.
EKONOMSKI IZRA
3.1. Izhodi a ekonomskih analiz ________________________________________34 3.2. Ekonomske analize in izra un viine tarif za posamezen vir OVE __________35
3.2.1. 3.2.2. 3.2.3. 3.2.4. 3.2.5. 3.2.6. 3.2.7. male Hidroelektrarne ________________________________________________ 35 Elektrarne na biomaso _______________________________________________ 37 Vetrne elektrarne ___________________________________________________ 40 Elektrarne na geotermalno energijo _____________________________________ 43 Son ne elektrarne __________________________________________________ 45 Elektrarne na bioplin_________________________________________________ 48 Elektrarne na komunalne odpadke _____________________________________ 50
4. 5. 6.
OCENA ENERGETSKIH POTENCIALOV DO LETA 2020 __________________________53 OCENA POTREBNIH FINAN

NIH SREDSTEV
_________________________________56
IDENTIFIKACIJA GLAVNIH SKUPNIH IN SPECIFI NIH OVIR PO POSAMEZNIH OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE IN PREDLOGI ZA NJIHOVO ODPRAVO ______________________________58
6.1. Analiza ovir za razvoj proizvodnje elektrike iz OVE ______________________58
3
6.2. Odpravljanje ovir __________________________________________________59
7.
DOLO
ITEV DOLGORO NEJE POLITIKE TARIF ZA POSAMEZNE OVE
______________62
7.1. Priprava strokovnih izhodi ________________________________________63

Cene___________________________________________________________________ __63 Financiranje sheme________________________________________________________ 64 Odlok o na rtu promocije elektrike iz obnovljivih virov energije ______________________ 64 Cilji spodbud _____________________________________________________________ 65
8.
LITERATURA IN VIRI _________________________________________________67
1. Izhodi a analize
Slovenija je v letu 2002 z Uredbo o kvalificiranih proizvajalcih in s Sklepom o cenah vzpostavila sistem fiksnih odkupnih cen, oziroma fiksnih premij, za proizvedeno elektri no energijo. Tak sistem spodbujanja imajo v tevilnih evropskih dravah in je poznan pod imenom Feed-In Tariff System FIT. Slovenske izkunje z uporabo sistema so razmeroma pozitivne, vendar rezultati e niso dovolj dobri, v smislu doseganja ciljev iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu, ki je bil sprejet v letu 2004 in mednarodnih obvez v okviru Kjotskega protokola in Direktive EU o spodbujanju proizvodnje elektri ne energije iz obnovljivih virov energije. Za doseganje boljih rezultatov primerljivih z rezultati, ki jih dosegajo nekatere drave (Nem ija, panija in druge), Slovenija na rtuje ustrezne spremembe svojih predpisov o OVE in nadaljnjo uporabo sistema fiksnih odkupnih cen - FIT pri spodbujanju proizvodnje elektri ne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje elektri ne energije in toplote. Sistem odkupnih cen ter predvsem viina spodbud morata biti skladna s Smernicami za dravne pomo i za za ito okolja. Spodbude naj bi se zagotavljale vsem vrstam elektrarn na OVE brez omejitev mo i oziroma velikosti elektrarn, kjer pa bo potrebno upotevati specifi no viino investicijskih strokov. Sistem zagotovljenih odkupnih cen - FIT uporablja vse ve drav, kar je razvidno tudi iz poro ila, ki ga je izdelal Fraunhoferjev intitut iz Nem ije in je na razpolago na spletni strani www.feed-in-cooperation.org. Primere dobrih praks iz tujine je treba analizirati s stali a primernosti za Slovenijo, naih naravnih danosti, tehnolokega in ekonomskega razvoja ter zastavljenih ciljev. Za dober sistem zagotovljenih odkupnih cen so pomembna predvsem viina, dejanska fiksnost in trajanje tarife ter pravni okvir, ki omogo a, da interesent pridobi tako pravico. Obnovljivi viri energije kot so hidroenergija, biomasa, veter, son na energija, geotermalna energija itd., imajo svoje naravne zakonitosti, na katere ni mogo e vplivati. Glavni parametri tehni nega in ekonomskega obratovanja so tako v naprej dolo eni e ob izgradnji objektov in v kasnejem obratovanju ni mono ve vplivati, v ve ini primerov so odvisni od vremena. Iz tega izhodi a je pomembno, da se delovanje posameznih obnovljivih virov energije analizira in postavi za vsakega od njih specifi ne pogoje, ki bodo spodbujali ustrezen razvoj. Sistemi zagotovljenih odkupnih cen FIT se na eloma uporabljajo le za spodbujanje investiranja v nove projekte. Zato je potrebno za vsako vrsto tehnologij OVE pripraviti pregled potrebnih investicijskih strokov, obratovalnih strokov, finan nih strokov z upotevanjem pri akovanih donosov ter drugih strokov. Glede na dejstvo, da na obstoje i sistem z zagotovljeno ceno in zagotovljenim odkupom spodbuja tudi vse obstoje e objekte, je treba napraviti oceno utemeljenosti in predlog ureditve, ki bo na eni strani zasledoval zate eno stanje, pravi nost v prehodnem obdobju in dolgoro no ekonomsko upravi enost predlaganih reitev.
1.1. Skupna izhodi a KE Investitorji so pripravljeni vlagati v projekte obnovljivih virov energije v primeru, ko je podro je posameznega OVE ustrezno in dolgoro neje urejeno ter stimulativno. Za poslovno odlo anje, je ob sedanjem nivoju organiziranosti energetskega sektorja in cenovnem nivoju fosilnih energentov, potrebna dolo ena predvidljivost osnovnih parametrov. V nadaljevanju so prikazana skupna izhodi a posameznih KE na OVE. Klasifikacija KE na OVE: KE na OVE so za ustrezno obravnavo razdeljene po naslednjih velikostnih razredih za posamezne tehnologije: a) Glede na velikost elektrarne: Glede na intalirano elektri no mo so elektrarne razdeljene v tiri skupine: Tabela 1: Velikostne skupine Naziv skupine Intalirana kapaciteta manj kot 50 kWel 1. Mikro manj kot 1000 kWel 2. Majhne od 1 do 10 MWel 3. Srednje od l0 MWel 4. Velike Za posamezno tehnologijo so opredeljeni naslednji razredi: Tabela 2: Razredi posameznih tehnologij Tehnologija Hidroelektrarne HE Velikostni razred manj kot 50 kWel od 50 kW do 1 MW od 1 MW do 10 MW manj kot 50 kW od 50 kW do 1 MW od 1 MW do 10 MW od10 MW do 50 MW manj kot 1 MW od 1 MW do 1 MW od 1 MW do 10 MW od 10 MW do 50 MW do 50 kW od 50 do 1 MW od 1 MW do 10 MW manj kot1 MW od 1 MW
Elektrarne na biomaso (KE na biomaso) Elektrarne na bioplin (KE na bioplina) Geotermalne elektrarne (geotermalne KE) Son ne elektrarne (son ne KE) Veter (Vetrne KE)
Najve je razlike se pojavljajo med dvema najmanjima skupinama (mikro in majhne) ter dvema ve jima skupinama.
6
b) Glede na obratovalne ure (2 tipa): Ve je tevilo obratovalnih ur posameznih KP je pri SPTE odvisno predvsem od povpraevanja po toploti, kar odlo ilno vpliva na samo ekonomiko projekta. KP so razdeljeni na dve skupini: 1. Manj kot 4.000 polnih obratovalnih ur: Uporabna toplota se uporabi predvsem za ogrevanje (daljinski sistemi, gospodinjstva, ) 2. Ve kot 4.000 polnih obratovalnih ur: Toploto lahko uporabi za celoletno oskrbo s toploto. Polne ure obratovanja posameznih OVE so odvisne predvsem od naravnih pogojev. Tipi ne obratovalne ure v Sloveniji so: Tabela 3: Polne obratovalne ure posameznih KP na OVE Tehnologija Obratovalne ure 3.000-4.000 Hidroelektrarne 4.500 KE na biomaso 5.000 KE na bioplin 4.500 Geothermalne KE 1.100 Son ne KE 2.200 Veterne KE
1.2. Analiza dinamike investiranja v posamezne vrste OVE Dinamika investiranja v OVE projekte je odvisna od ugodnih pogojev na trgu. S pomo jo analize bo prikazan u inek uvedbe sistema enotne odkupne cene na pove an interes in ve je tevilo investicij v nekatere OVE. 1.2.1. Hidroelektrarne Male HE proizvajajo elektri no energijo s pretvarjanje kineti ne energije vode rek, kanalov in potokov. V nadaljevanju so prikazane intalirane kapacitete malih in velikih hidroelektrarn v Sloveniji.
Slika 1: Intalirane kapacitete HE v Sloveniji
1400
1200
Intalirana mo [GW/year]
1000
Small-scale hydro Large-scale hydro
800
600
400
200
0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Vir: Greennet, 2005
Na grafu je prikazana dinamika doseenih mo i v Sloveniji, kjer je prikazano pove anje delea manjih hidroelektrarn po letu 1999. Dinamika intaliranja kae tudi na vpliv uredbe o KP, saj se tevilo projektov oziroma mo i elektrarn stalno pove uje. V Sloveniji so po podatkih Evropskega zdruenja za male hidroelektrarne ponudniki opreme in storitev naslednji:
ANDINO Hydropower Engineering d.o.o. IBE Consulting Engineers Litostroj E.I. d.o.o. Montavar d.o.o. Turboinstitut d.d. Ulica Bratov Bezlajev 3 - 1000 Ljubljana Slovenia 4 Hajdrihova - 1000 Ljubljana - Slovenia 50 Litostrojska cesta 1000 Ljubljana Slovenia 41 Cesta ob ribniki Miklavz-Rogaza - 2201 Maribor - Slovenia 7 Rovsnikova - 1210 Ljubljana - Slovenia +386 15 008 240 +386 1 477 6127 +386 15 824 108 +386 62 460 0870 +386 1 582 0111 +386 15 008 270 +386 1 251 0527 +386 15 824 171 +386 62 460 0959 +386 1 582 0112
Dusan Mirjanic Lidija Kozina Franc Klemenc Lucija Lesnik Vladimir Kercan
Direktor Komercialni vodja Direktor marketinga
hpe@andino-lj.si lidija.kozina@ibe.si franc.klemenc@litostro j-ei.si lucija.lesnik@montavar .si vladimir.kercan@turboi nstitut.si
Direktor
Vir: www.esha.be
1.2.2. Elektrarne na biomaso
V Sloveniji smo dobili prvo elektrarno na biomaso leta 2001, in sicer v sklopu daljinskega ogrevanja (DOLB) v Kamniku. Elektrarna je v upravljanju podjetja Piroliza Kamnik d.o.o.. Podjetje je pridobilo status KP v letu 2002. V nadaljevanju je prikazana tabela obstoje ih elektrarn na biomaso v Sloveniji. Po ve ini gre za industrijske toplarne in daljinska ogrevanja. Tabela 4: Seznam elektrarn na biomaso v Sloveniji Kvalificiran proizvajalec Naziv elektrarne EKO ENERGETIKA, d.o.o. Tanin Sevnica d.d. Merkscha furnirnica d.o.o. EKO ENERGETIKA, d.o.o. Toplarna elezniki d.o.o. Srednja elektrarna na lesno biomaso Piroliza Srednja industrijska toplarna na lesno biomaso "Tanin Sevnica" Mala industrijsko toplarna na biomaso Merkscha furnirnica Mala elektrarna na lesno biomaso Tisa 2 Mala industrijsko toplarno za daljinsko ogrevanje SPTE Toplarna elezniki na lesno biomaso Srednja industrijsko toplarno Toplarna Novoles na lesno biomaso Mala elektrarna na lesno biomaso Bohor Srednja elektrarna na lesno biomaso Kompleks Merkscha Furnirnica Leto pridobitve statusa 2001 2002 2002 2003 Nazivna mo elektrarne (kWe) 1.280 1.300 700 980
2006
608
Novoles, lesna industrija Straa, d.d. Bohor aga in furnirnirca d.o.o.entjur Merkscha furnirnica d.o.o.
2006 (poskusno obratovanje) (poskusno obratovanje)
1.900 552 6.750
Vir: Register kvalificiranih proizvajalcev.
Skupna intalirana mo elektrarn na biomaso je v Sloveniji trenutno 14 MW, predvsem na ra un srednje elektrarn na biomaso v Merkscha furnirnici. V nadaljevanju je prikazana dinamika intaliranja in kumulativno mo elektrarn na biomaso.
Slika 2: Dinamika postavitev elektrarn na biomaso
Vir: Tabele Seznam elektrarn na biomaso
Trenutno stanje za investitorje ni stimulativno, kar pri a tudi manje tevilo projektov. Razlog za njihovo odlo itev o ne izvedbi projekti je ponavadi prenizka odkupna cena glede na same investicije kogeneracijskih postrojenj. Vsekakor pa je uvedba kvalificiranih elektrarn in proizvajalcev pozitivno vplivala na same projekte, saj pred tem ni bilo nobenih. Z ugodnejimi pogoji pa bi se tevilo e pove alo, saj je potencial velik. 1.2.3. Elektrarne na bioplin V Sloveniji je trenutno zgrajenih le nekaj malih bioplinskih naprav na ivalske odpadke in na gnili a ( istilne naprave) ter ena srednja industrijska toplarna na gnili a. V nadaljevanju je prikazan seznam bioplinskih naprav na ivalske odpadke in gnili a, ki imajo status kvalificiranega proizvajalca. Tabela 5: Seznam bioplinskih naprav v Sloveniji Kvalificiran Naziv elektrarne proizvajalec Loka komunala, oskrba z vodo in plinom, d.d. Flere Anton n.d.d.k. FI-EKO, ekoloke storitve d.o.o. KG Raki anEkoteh, d.o.o., Lendavska 5, Raki an, Kolar Marjan s.p. Mala bioplinska elektrarna C N kofja Loka Mala bioplinska elektrarna na ivalske odpadke Mala bioplinska elektrarna iz gnili Srednja bioplinska elektrarna iz gnili , industrijska toplarna Mala bioplinska elektrarna na ivalske odpadke Leto pridobitve statusa Nazivna mo elektrarne (kWe)
2002 2003 2005
120 124 526
2006 2007
1.569 835
10
Podoben sistem predstavlja izraba deponijskega plina, kjer je sestava plina podobna bioplinskemu. Elektrarne (motor za SPTE) v kontejnerski izvedbi so locirane na sami lokaciji deponije, kjer je urejeno zbiranje plina. V Sloveniji imamo trenutno tirih elektrarne na deponijski plin, ki imajo status kvalificiranega proizvajalca. Tabela 6: Seznam elektrarn na v Sloveniji Kvalificiran Naziv elektrarne proizvajalec Srednja elektrarna na Snaga Javno deponijski plin, Plinska podjetje d.o.o. elektrarna Barje JP Snaga d.o.o. Mala elektrarna na deponijski Maribor plin Javne naprave, Mala elektrarna na deponijski javno podjetje plin iz komunalnih odpadkov d.o.o Komunala Kranj, Javno Mala elektrarna na deponijski podjetje d.o.o., plin iz komunalnih odpadkov Mirka Vadnova 1 1.2.4. Vetrne elektrarne V Sloveniji trenutno e ni ve jih vetrnih elektrarn, obstaja kar nekaj oto nih predvsem za napajanje planinskih ko . Potencial ve jih elektrarn, katerih namen je proizvodnja elektri ne energije za omreje, je v Sloveniji relativno velik. Ovira so predvsem dolgotrajni postopki ume anja teh objektov v prostor in pridobivanja potrebnih dovoljenj, predvsem okoljskih. V preteklosti je bilo na arhivskih, dejanskih podatkih narejenih e veliko razli nih analiz vetra. Ti rezultati so bili uporabljeni kot prvi pribliki dejanskega stanja na dolo enem obmo ju, vrsta analiz pa je bila odvisna od elje posameznega uporabnika. Z vklju itvijo v projekt Wind Atlas, ki ga je za drave srednje Evrope vodila Avstrija, smo prvi obdelali vse obstoje e instrumentalne meritve vetra po enotni metodologiji. V Sloveniji velja, da ni ve jih obmo ij, ki bi bila zna ilna po stalni, ve ji hitrosti vetra. Po ve ji povpre ni hitrosti izstopajo le obmo ja z burjo, vendar burja zaradi posebnih zna ilnosti ni ravno najugodneji veter za te namene. Vse analize kaejo na to, da so za energetsko izkori anje vetra zanimive lahko le dolo ene mikrolokacije, ki jih je potrebno z objektivnimi in delno tudi subjektivnimi metodami najprej dolo iti in nato na njih opraviti ustrezne meritve. Med objektivne metode pritevamo predvsem uporabo numeri nega, masno - konsistentnega modela, med subjektivne pa upotevanje vseh morebitnih opazovanj, meritev in poznavanj posameznikov. V okviru analize potenciala vetra na Primorskem so se izkazale kot mone lokacije za postavitev vetrnih elektrarn - Sinji vrh (nad Ajdov ino), - Volovja reber (pri Ilirski Bistrici), - Slatna na Vrem ici, - Goli pri rnem kalu,
11
Leto pridobitve statusa 2001 2001 2002
Nazivna mo elektrarne (kWe) 2.248 625 469
2005
469
Bate nad Novo Gorico, Nanos, Trstelj na Krasu in Koko pri Lipici.
Na tri u obstaja cela vrsta priznanih proizvajalcev elektrarn na veter kot so WIND WORLD, NEG MICON, NORDEX, VESTAS, NORDTANK, LAGERWEY in drugi. Mo i enot gredo od nekaj kW pa do nekaj MW. Najnoveji razvoj pa poteka tudi na enotah 5 MW. Postroj vetrne elektrarne, ki sestojijo iz rotorja z ohijem elektrarne, v katerem je menjalnik hitrosti, generator in regulacija ter nosilni steber so izdelani, predmontirani in preskueni v tovarni. 1.2.5. Geotermalne elektrarne Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkori amo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vro ih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje monost uporabe geotermalne energije. Lo imo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri visokotemperaturnem je temperature vode nad 150C, kar nam omogo a izrabo za proizvodnjo elektri ne energije. V drugem primeru, pa je temperatura vode pod 150C in omogo ajo neposredno izkori anje za ogrevanje. Monost izkori anja geotermalne energije je na podro ju Slovenije zaradi raznolike geoloke sestave tal razli na. Geotermalno najbogateja in tudi najbolj raziskana so naslednja obmo ja: Panonska niina, Krko-Breiko polje, Rogako-Celjsko obmo je, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in obmo je zahodne Slovenije (www.aure.si). Elektrarn na geotermalno energijo pa v Sloveniji trenutno e ni. Na strokovnih omizij in delavnica se najve krat izpostavi dejstvo visokih investicij in prenizkih veljavnih odkupnih cen. Sama investicija pa je tudi tvegana, saj je e investicija v vrtino, ki pokae dejanski potencial, relativno visoka. 1.2.6. Son ne elektrarne Na splono lahko lo imo dva tipa son nih elektrarn, in sicer samostojne elektrarne za oskrbo planinskih ko in omrene elektrarne, ki vso proizvedeno elektri no energijo dobavljajo v elektronapetostno omreje. Prva son na elektrarna v Sloveniji z mo jo 1,1 kW, ki je bila priklju ena na elektri no omreje je bila postavljena ele leta 2001, na objektu ApE v Ljubljani. Pomembna je predvsem zato, ker je odlo ilno pripomogla k reevanju tehni ne problematike priklju evanja, distribuirane proizvodnje elektri ne energije in spodbujevalnih mehanizmov. Najbolj pomemben korak za spodbujanje je bil doseen z uvedbo sistema fiksnih tarif za kvalificirane proizvajalce elektri ne energije v letu 2002. Odkupna cena za son ne elektrarne so je v letu 2004 pove ala iz 28 na 37,4 c /kWh in je veljala le za elektrarne manje od 36 kW, v letu 2006 je bila omejitev glede velikosti son nih elektrarn odpravljena. Poleg vije odkupne cene so za spodbujanje izgradnje son nih elektrarn pomembne tudi razli ne oblike financiranja - npr. ugodneji krediti Ekolokega sklada. Trg son nih elektrarn v Sloveniji se je kon no za el razvijati leta 2005. Potem, ko je bila cena za odkup elektri ne energije poviana na 37,4 c /kWh, je bilo zgrajenih nekaj ve jih
12
elektrarn, bistveno pa je porasel tudi interes novih potencialnih investitorjev. Do konca leta 2004 ocenjujemo, da je bilo intaliranih za 100 kW son nih elektrarn, konec leta 2005 skoraj 200 kW in konec leta 2006 e 400 kW. Porast v zadnjih dveh letih je bil tako skoraj 100 % letno. Glede na izkazan interes investitorjev se enaka letna rast pri akuje tudi v letu 2007 in v prihodnjih letih. Slika 3: Letno izgrajene son ne elektrarne v Sloveniji do leta 2006
Slika 4: Kumulativno vse son ne elektrarne v Sloveniji do leta 2006.
Razvoj trga son nih elektrarn v Sloveniji spremljajo tudi dolo eni segmenti razvoja industrije. V juliju 2006 je po dveh letih priprav v podjetju Bisol d.o.o. v Velenju stekla proizvodnja son nih modulov z letno kapaciteto 15 MWp. V letu 2004 so bile izvrene dolo ene tudije in analize glede monosti vklju evanja TDR Metalurgija Rue v posamezne faze proizvodnje silicija in son nih celic. Podjetje TDR je bilo medtem prodano podjetju Solar Value, ki na rtuje posodobitev sedanje tehnoloke opreme in nalobe v proizvodnjo solarnega silicija, son nih celic in modulov. Na podro ju izdelave strojev za proizvodnjo son nih celic je aktivno podjetje KEKO-Oprema iz uemberka, ki ima tudi nadaljnje razvojne ambicije. Na podro ju izdelave posameznih elektri nih komponent s podro ja regulacije, za ite, meritev, nadzora itd. obstajajo tevilna ugledna podjetja, kot npr. Iskra sistemi d.d., Iskra za ite d.o.o.,
13
Iskraemeco d.d., ETI Elektroelement d.d., Semi d.o.o., Binar d.o.o., LE-Tehnika d.o.o., TABTovarna akumulatorskih baterij d.d., Hidrija d.d. idr. Ta podjetja bi z znanjem in tehnologijami, s katerimi razpolagajo, lahko v svoje programe relativno hitro vklju ila npr. opremo za napajalne sisteme, meritve, za ito in mehatroniko ter za ela s serijsko proizvodnjo specializiranih komponent in sistemov za son ne elektrarne. Posamezna storitvena podjetja in njihovi projekti pa so predstavljeni na spletni strani slovenske platforme za fotovoltaiko (www.pv-platforma.si).
14
2. Pregled tehnologij in upravi enih strokov za posamezne vrste obnovljivih virov energije in njihove velikosti
V nadaljevanju je podan pregled tehnologij in strokov pridobivanja posamezne elektri ne energije. S celovitim pregledom posameznih tehnologij vseh vrst OVE so dolo eni upravi eni stroki proizvodnje elektri ne energije, pregled potrebnih investicijskih strokov in obratovalnih strokov ter grafi ni prikaz strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne velikosti razli nih tehnologij. V nadaljevanju je prikazan primer izra una proizvodnji strokov v primeru biomase:
Cg =
Cg Cinv Crun Cfuel pheat
*C inv +C run
T el
= = = = =
C fuel
el
th p heat * *H share el
v EUR/MWh v EUR/MW (skupaj) v EUR/MW / leto v EUR/MWh v EUR/MWh
proizvodnji stroki Investicijski strok9 Stroki obratovanja Stroki goriva Cena toplote Dele proizvedene toplote za potrebe prodaje skozi leto Elektri na u inkovitost Toplota u inkovitost Polne ure obratovanja
Hshare
el th
= = = =
v% v% v% v h / leto
Tel
V primeru elektrarn, kjer ni soproizvodnje, pa so proizvodnji stroki izra unani po naslednji formuli:
C g=
Cg Cinv Crun Tel
*C inv +C run
T el
= = = = Proizvodnji stroki Investicijski stroki Stroki obratovanja Polne ure obratovanja v EUR/MWh v EUR/MW (celote) v EUR/MW / a vh/a
15
2.1. Pregled tehnologij in strokov pridobivanja elektri ne energije 2.1.1. Hidroelektrarne Kratek opis tehnologije Male hidroelektrarne se gradijo z zrelo tehnologijo in tudi v Sloveniji je bilo zgrajenih e veliko mHE. Pretvorba hidroenergije v elektri no energijo poteka v hidroelektrarnah, kjer je glavni del turbina. Obstaja ve vrst turbin, ki so primerne za razli ne vodotoke. Vodo dovajamo v turbine, te poganjajo generator, ki pretvarja hidroenergijo v elektri no. Bruto potencial vseh vodotokov v Republiki Sloveniji (razen Mure, Drave, Save, So e) znaa 770 MW. Tehni no izkoristljivi potencial RS v malih HE (do 10 MW instalirane mo i) znaa 520 MW, tehni no-gospodarsko pa je mono v preto nih objektih izkoristiti okrog 100 MW. Izkori anje vodnega potenciala je mono s pridobitvijo koncesije za izrabo posameznega dela vodotoka, na podlagi upotevanja koncesijskih pogojev koncedenta. Koncesionar mora pla ati za koncesijo za vsako leto porabe vode posebej, dokler traja koncesija. Viini pla ila je sorazmerna razpololjivosti vode in vrednosti, ki jo za pridobljeno elektri no energijo koncesionar dobi na trgu. Pla ilo se med dravo in ob ino razdeli v razmerju 40:60% v korist ob ine. Viino se dolo i za vsako koledarsko leto posebej in je enaka najmanj trem odstotkom povpre ne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno omreje oddane energije (Vir: Ur.l. t. 9/2006). Moderne HE izkori ajo kineti no energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Koli ina pridobljene energije je odvisna tako od koli ine vode kot od viinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo razli ne tipe hidroelektrarn: preto ne elektrarne, akumulacijske elektrarne, preto no-akumulacijske elektrarne. Preto ne hidroelektrarne Preto ne hidroelektrarne izkori ajo veliko koli ino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloge vode. Slabost teh hidroelektrarn je, da sta proizvedena energija in oddana mo odvisni od pretoka, ki pa skozi leto niha. Preto na elektrarna lahko stoji samostojno ali pa v verigi ve elektrarn. Akumulacijske hidroelektrarne Akumulacijske hidroelektrarne izkori ajo manje koli ine vode, ki pa ima velik viinski padec. Pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali pa s poplavitvijo dolin in sotesk. Vodo shranimo zato, da imamo dolo en pretok, tudi ko je vode manj. Te elektrarne so ve namenske, saj velikokrat sluijo tudi oskrbi z vodo, namakanju, itd. Preto no - akumulacijske hidroelektrarne Preto no - akumulacijske hidroelektrarne so kombinacija zgoraj omenjenih. Gradijo se v verigi v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero. Te elektrarne zbirajo vodo navadno kraji as, medtem ko zbirajo akumulacijske elektrarne vodo dalje obdobje. Kateri na in izrabe hidropotenciala je pravi je odvisno od ve dejavnikov, predvsem lastnosti vodotoka.
16
Najpomembneja sta dva: preto na koli ina in viinski padec vode. Prednosti izkori anje hidroenergije: je ist in obnovljiv vir energije (gorivo za mHW je voda, ki se ne porablja v fazi proizvodnjo elektri ne energije). proizvodnja elektri ne energije ne onesnauje okolja (zmanjevanje emisij kot je npr. CO2, zmanjuje u inek tople grede, zaradi katere nastaja ozonska luknja), dolga ivljenjska doba in relativno nizki obratovalni stroki. Slabosti izkori anja hidroenergije: izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje, nihanje proizvodnje glede na razpololjivost vode po razli nih mesecih leta, visoka investicijska vrednost. Poznamo tri razli ne manje turbine, in sicer (Wikipedia): 1. Peltonova turbina: Peltonova turbine je enotla na vodna turbina s tangecialnim dotokom in je primerna predvsem za majhne pretoke in padce od 60 do 200 metrov. Poznamo dve vrsti, in sicer horizontalne in vertikalne turbine. Slika 5: Peltonova turbina
Vir: Wikipedia, 2007
2. Kaplanova turbina: Kaplanova turbina je aksialna nadtla na turbina, kjer je vtok radialen in iztok aksialane. Ponavadi se uporablja za velike pretoke z manjimi padci, do 70 metrov. V bistvu gre za nadgradnjo prve turbine, kjer so na gonilniku name ene lopatice, kar pa omogo a zelo dobre izkoristke (tudi ve kot 90%). V nadaljevanju je prikazana shema te turbine, ki je sestavljena iz spiralnega ohija, vodnika z lopaticami, gonilnika in sesalnih cevi:
17
Slika 6: Kaplanova turbina
Vir: Wikipedia, 2007
3. Francisova turbina Je nadtla na turbina radialno-aksialnega tipa in je najpogosteje uporabljena vodna turbina, saj je primerna za srednje pretoke in srednje padce, kakrne ima ve ina virov vodne energije. Mo turbine je odvisna od pretoka vode in smeri toka vode glede na lopatice gonilnika. Sodobne Francisove turbine imajo spiralno ohije, ki se uporablja pri tla nih viinah od 15 do 500 m. Pri padcih do 15 m doteka voda do turbine po odprtih kanalih jakih. Izkoristek take turbine je 90%. Slika 7: Francisove turbine
Vir: www.esha.be
V nadaljevanju je podana shema, kjer so prikazana podro ja uporabe posameznih tehnologij glede na pretoke in viinske padce. Slika 8: Podro ja uporabe posameznih tehnologij turbin
18
Vir: www.esha.be
Investicije in stroki proizvodnje Specifi ne investicije mHE so v prvi vrsti odvisne od velikosti same elektrarne, na ina postavitve v prostor. Ocenjuje se, da znaajo tipi ni investicijski stroki: - za mHE do 50 kW okoli 2.500 /kWe - za ve je mHE do 1 MW 2.200 /kWe - za elektrarne do 10 MW okoli 1.800 /kWe. Povpre ne specifi ne investicijske vrednosti v ostalih dravah EU znaajo od 1.200 do 3.500 na kW intalirane mo i. Sami povpre ni obratovalni in vzdrevalni stroki znaajo v povpre ju od 9 12,5 /MWh brez upotevanja koncesnine in se gibljejo na nivoju od 1.5 5% investicijskih strokov. Sami stroki pa bistven variirajo med razli nimi velikostmi elektrarn. ivljenjska doba mHE znaa povpre no med 40 in 60 leti, amortizacijska doba strojne opreme okoli 10 let.
19
Polne obratovalne ve jih HE (od 1 MW do 10 MW) znaajo 4.000 ur, za manje elektrarne pa se predvideva nekoliko manje obratovanje. Ve ina takih elektrarn je preto nih, kar pomeni, da nimajo akumulacijskega jezera in s tem dose i pove anja obratovalnih ur. Grafi ni prikaz strokov proizvodnje Graf strokov proizvodnje za primer 1 MW hidroelektrarne prikazuje viino strokov v /MWh glede na obratovalne ure v letu. Prikazani sta dve krivulji proizvodnji strokov, in sicer glede na razli ne diskontne stopnje (7% in 12%). Krivulja omogo a dolo itev ustrezne viine odkupne cene glede na doseeno tevilo obratovalnih ur in ob razli ni uporabi diskontnih stopenj. Slika 9: Stroki proizvodnje mHE 1 MW
Vir: GreenNet-EU27, ApE 2007
2.1.2. Elektrarne na biomaso Kratek opis tehnologije Biomasa se je vedno uporabljala za ogrevanje individualnih hi. Njena uporaba pri proizvodnji elektri ne energije in toplote v ve jih elektrarnah pa se je razirila v zadnjem asu, predvsem zaradi pozitivnih u inkov uporabe biomase. Le-ta je okoljsko prijazen vir energije (proizvedeni CO2 zaradi izgorevanja je enak koli ini, ki ga je v ivljenjski dobi akumulirala biomasa, tako da je neto proizvodnja prakti no 0). Prav tako so na voljo velike koli ine lesne biomase zaradi ostankov pri obrezovanju dreves, njihove obdelave in predelave, letnega vzdrevanja gozda. Veliko elektrarn na biomaso e obstaja razli nih mo i, tudi do nekaj MW, predvsem v Avstriji in na Danskem. Biomasa, se za potrebe proizvodnje elektri ne energije, lahko uporablja na naslednje na ine:
20
1. uplinjanje biomase in uporaba plina kot gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem (Otto motor), plinske turbine in Stirlingove motorje. 2. kurjenje biomase v kotlih na lesno biomaso za: proizvodnjo pare za napajanje tradicionalne parne turbine in proizvodnjo pare sinteti nih olj za ORC generatorje. Uplinjanje biomase (1.) z uporabo plinske turbine je ekonomi no le v srednje veliki in velikih sistemih (od 1 do 5 MW) zaradi kompleksnosti procesa uplinjanja in ker imajo plinske turbine zelo nizek izkoristek pri proizvodnji pod 1 MW. Pri uporabi vodno parne turbine je termodinami ni izkoristek take naprave prav tako dober le pri velikih mo eh (ve kot 1 MW elektri ne mo i). Pri tem sistemu so potrebne visoke temperature (okoli 500oC) in visok tlak, da se proizvede dovolj nasi ena para in izogne oblikovanju kapljic, ki bi pokodovale turbino in zmanjala u inkovitost. Prav tako je v tevilnih primerih, ko so se postavili manji sistemi na parno turbino (od 10 do 100 kWel) v Jugovzhodni Aziji, bila doseena u inkovitost okoli 10%, velikokrat pa tudi okoli 4-5%. ORC sistemi predstavljajo alternativno monost parnim turbinam glede uporabe lesne biomase za sisteme mo i pod 1 MWel, predvsem ker: termooljne kotle za ORC sisteme ni potrebno nadgraditi z dodatnimi grelniki, je izkoristek pridobivanje elektri ne energije visok (ponavadi od 15-20%) tudi za sisteme mo i 200 kW in manj, so zelo zanesljivi in zahtevajo malo vzdrevanja (razlog je v delovnem mediju, saj na primer sinteti na olja niso korozivna in istijo notranjo povrino), ne zahtevajo prisotnost specifi nega operaterja. Proizvodnja elektri ne energije iz lesne biomase tako predstavlja pomemben segment pri izrabi OVE. Ker gre za soproizvodnjo elektri ne energije in toplote, je potrebno tudi slednjo uporabiti in ena izmed monosti je tudi uporaba v sistemih daljinskega ogrevanja. Tako se ponavadi proizvodnjo elektri ne energije prilagodi toplotnim potrebam, se pravi da se uporablja biomaso glede na potrebe v sistemu daljinskega ogrevanja. Kot omenjeno je na voljo poleg klasi ne parne turbine tudi ORC sistem (Organic Rankine Cycle). Oba na ina sta si zelo podobna, razlika je le v delovnem mediju, ki deluje v turbini, in ta je pri ORC sistemu organska teko ina (npr. sinteti no olje). Delovna teko ina je visoko molekularna snov, ki omogo a u inkovito izkori anje nizkih temperatur za proizvodnjo elektri ne energije. Cilj ORC sistema je tako proizvodnja elektri ne energije in oddajanje v omreje, ter uporaba odpadne toplote za pokrivanje toplotnih potreb v sistemu DOLB. Vhodna surovina Vhodna surovina je lesna biomasa, na primer ostanki lesne industrije in kmetijskega sektorja, ponavadi v obliki sekancev. Kon ni proizvod Soproizvodnja elektri ne energije in toplote. Toplota, ki je na voljo za uporabo, je v obliki pare ali vro e vode. Tipi ne kapacitete
21
Tipi ne kapacitete postrojenj na SPTE, ki so vezani na sistem daljinskega ogrevanja, so v prvi vrsti dolo eni s porabo toplote. V primeru velikih sistemov daljinskih ogrevanja se velikosti gibljejo do 5 MWe. Investicija in stroki proizvodnje Specifi ne investicije elektrarn na biomaso so v prvi vrsti odvisne od velikosti same elektrarne oziroma toplotnega odjema. Ocenjuje se, da znaajo tipi ni investicijski stroki: - za postrojenja do 50 kWe okoli 7.500 /kWe - za postrojenja do 1 MWe 5.000 /kWe - za postrojenja do 5 MWe 3.500 /kWe - za postrojenja nad 5 MWe pa 3.000 /kWe. Povpre ne specifi ne investicijske vrednosti v ostalih dravah EU znaajo od 3.000 do 3.500 na kW intalirane mo i za ve ja postrojenja nad 1 MW in uporabo parnih turbin. V primeru manjih postrojenj, kjer se ponavadi uporablja inovativna tehnologija (ORC, Kalina, Stirling) pa znaajo specifi ne investicije od 5.000 do 7.500 /kWe. Sami povpre ni obratovalni in vzdrevalni stroki znaajo v povpre ju od 80 do 165 /kWe na leto oziroma okoli 20 /MWh proizvedene elektri ne energije (stroki goriva vklju eni). ivljenjska doba biomasnih postrojenj znaa povpre no okoli 25, amortizacijska doba strojne opreme okoli 10 let. Polne obratovalne elektrarn na biomaso so odvisne predvsem od toplotnega odjema za lastno porabo oziroma za potrebe daljinskega ogrevanje. V primeru elektrarn do 5 MW lahko doseemo okoli 4.500 polnih obratovalnih ur na leto, za ve je elektrarne pa se predvideva nekoliko manje obratovanje (4.000 ur). Grafi ni prikaz strokov proizvodnje Graf strokov proizvodnje za primer 1 MW elektrarne na biomaso prikazuje viino strokov v /MWh glede na obratovalne ure v letu. V izra unu je tudi upotevana prodaja koristne toplote. Prikazani sta dve krivulji proizvodnji strokov, in sicer glede na razli ne diskontne stopnje (7% in 12%). Krivulja omogo a dolo itev ustrezne viine odkupne cene glede na doseeno tevilo obratovalnih ur in ob razli ni uporabi diskontnih stopenj.
Slika 10: Krivulja strokov proizvodnje SPTE na biomaso 1 MWe
22
2.1.3. Vetrne elektrarne Kratek opis tehnologije Tipi ni primer vetrne turbine je horizontalna aksialna turbina. Integrirani menjalnik hitrosti je osnovni element naprave, na katerega so vezane vsi ostali deli kot so rotor, generator in sistem za spreminjanje smeri. Ko je kompleten menjalnik, vklju no z odklopilnim sistemom, hidravli no rpalno postajo, mazalnim sistemom pod pritiskom in generatorjem zmontiran v ohiju in na sistemu za spreminjanje smeri je naprava kompletna in se jo montira na vrh stebra. Na napravo se montira e kapa rotorja in lopatice oziroma elise. Ohije elektrarne ima robustno konstrukcijo s potrebnimi oja itvami, ki vse dinami ne sile in napetosti prenesejo iz rotorja na strukturo nosilnega stebra. Ve ina vetrnih elektrarn potrebuje mo vetra s hitrostjo okoli 5 m/s, da pri ne z obratovanje. Pri prevelikih hitrostih pa se zaradi varnosti ustavijo, obi ajno ja ta meja okoli 25 m/s. Optimalno delovanje oziroma maksimalna proizvodnja pa se dosega pri hitrostih okoli 15 m/s. Gorivo Veter oziroma hitrost vetra: 5-25 m/s. Sam izplen je odvisen od tipa vetrnice in same lokacije. Kon ni proizvod Elektri na energija Tipi ne kapacitete
23
Vetrne elektrarne se lo ijo na omreje (proizvodnja energije za omreje) in avtonomne (za lastno rabo ali polnjene baterij). Glede na vrsto poznamo razli ne velikosti elektrarn in podro ja uporabe: Velike vetrne elektrarne: 0.6 5 MW Vetrnice za gospodinjstva: 5 25 kW Avtonomne vetrnice (za planinske ko e): 5 - 500 kW Polnilci baterij: 0.5 - 5 kW Prednosti in slabosti Prednosti: pri proizvodnji se ne spro ajo emisije, stabilni in predvidljivi stroki, predvsem zaradi odsotnosti strokov goriva in nizkih obratovalnih strokov, enostavna tehnologija pretvorbe energije vetra v elektri no. Slabosti: proizvodnja je odvisna od vetra, vizualni vpliv na okolico zaradi velikosti, Investicija in stroki proizvodnje Pri omrenih vetrnih elektrarn (VE) lahko lo imo elektrarne do 5 MW ter polje vetrnih elektrarn s skupno mo no nad 5 MW. Specifi ne investicije so tako: - VE do 5 MWe - VE nad 5 MWe 1.100 /kWe 1.000 /kWe.
Povpre ne specifi ne investicijske vrednosti v dravah EU znaajo od 900 do 1.100 na kW intalirane mo i. Sami povpre ni obratovalni in vzdrevalni stroki znaajo v povpre ju od 33 do 44 /kWe na leto oziroma v izra unu smo upotevali okoli 20 /MWh proizvedene elektri ne energije (stroek nadomestila za uporabo zemlji a v teh strokih ni upotevan, v nadaljnjih izra unih upotevano nadomestilo v viini 1,5% od prihodkov z naslova prodaje elektri ne energije). ivljenjska doba VE znaa povpre no okoli 30 let, amortizacijska doba strojne opreme okoli 10 let. Polne obratovalne ure VE so odvisne predvsem od hitrosti vetra na lokaciji, kjer VE stoji. V primeru VE lahko doseemo okoli 2.200 polnih obratovalnih ur na leto. Grafi ni prikaz strokov proizvodnje Graf strokov proizvodnje za primer 5 MW elektrarne na veter prikazuje viino strokov v /MWh glede na obratovalne ure v letu. Prikazani sta dve krivulji proizvodnji strokov, in sicer glede na razli ne diskontne stopnje (7% in 12%). Krivulja omogo a dolo itev ustrezne viine odkupne cene glede na doseeno tevilo obratovalnih ur in ob razli ni uporabi diskontnih stopenj.
24
Slika 11: Krivulja strokov proizvodnje VE mo i 5 MWe
2.1.4. Geotermalne elektrarne Kratek opis tehnologije Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkori amo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vro ih kamenin. V povpre ju se temperatura poviuje za 3 na vsakih 100 m globine. Na globini okoli 3.000 m je tako temperatura okoli 100. Sama toplota se lahko izkori a skozi toplotni izmenjevalec. V zadnjem asu pa je ekonomsko zanimiveja monost, da se s toplotnimi rpalkami izrablja toploto iz vijih plasti, nekje okoli 1.000 2.500 m globine. Toplotne rpalke so lahko kompresorske toplotne rpalke, ki jih poganja elektri na energija ali pa absorpcijske rpalke, ki jih poganja toplota. Izbira vrste rpalke pa je predvsem odvisna od energetskega vira za proizvodnjo elektri ne energije. Na splono je geotermalno energijo mono uporabljati za proizvodnjo elektri ne energije v primeru, ko je nivo pridobljene temperature nad 150. Gorivo Vro a voda iz podzemnih zalogovnikov, kjer se temperatura giblje med 35 in 300. Kon ni izdelek Toplota za sistem daljinskega ogrevanja ter elektri na energija. Izkoristek elektri ne energije se giblje od 11 do 14%. Prednosti in slabosti Prednosti:
25
dobro poznana tehnologija, nizki obratovalni stroki, kot vir se uporablja obnovljivi vir in okoljsko prijazno tehnologijo z nizkimi emisijami CO2. Slabosti: ni zagotovljenega uspeha, dejanski potencial viden ele na podlagi meritev na vrtini, za etni investicijski stroki, najbolja nahajali a ponavadi niso v bliini ve jih mest, uporabnikov toplote. Investicija in stroki proizvodnje Pri elektrarnah na geotermalno energijo (GE) lo imo elektrarne do 5 MW ter z mo no nad 5 MW. Specifi ne investicije so tako: - GE do 5 MWe - GE nad 5 MWe 3.500 /kWe 3.000 /kWe.
Povpre ne specifi ne investicijske vrednosti v dravah EU se gibljejo od 2000 do 3.500 na kW intalirane mo i. Sami povpre ni obratovalni in vzdrevalni stroki se gibljejo od 100 do 170 /kWe oziroma v povpre ju znaajo 30 /MWh proizvedene elektri ne energije. ivljenjska doba GE znaa povpre no okoli 30 let, amortizacijska doba strojne opreme okoli 10 let. Polne obratovalne ure GE so odvisne predvsem od stalnosti pritiska in temperature. V primeru GE lahko doseemo okoli 4.500 polnih obratovalnih ur na leto. Grafi ni prikaz strokov proizvodnje Graf strokov proizvodnje za primer 5 MW geotermalne elektrarne prikazuje viino strokov v /MWh glede na obratovalne ure v letu. Prikazani sta dve krivulji proizvodnji strokov, in sicer glede na razli ne diskontne stopnje (7% in 12%). Krivulja omogo a dolo itev ustrezne viine odkupne cene glede na doseeno tevilo obratovalnih ur in ob razli ni uporabi diskontnih stopenj.
Slika 12: Krivulja strokov proizvodnje GE mo i 5 MWe
26
2.1.5. Son ne elektrarne Kratek opis tehnologije Fotovoltaika (PV) je veda, ki preu uje pretvorbo energije svetlobe, natan neje energijo fotonov v elektriko. Pod pojmom fotovoltai na pretvorba razumemo direktno pretvarjanje svetlobne energije son nega sevanja v elektri no energijo. Preprosteje povedano, gre za pretvorbo svetlobe v elektriko. Pretvorba se izvri v son nih celicah, ki so glede na zgradbo lahko amorfne, polikristalne ali monokristalne. V ve ini primerov so izdelane iz silicija. Najpreprosteji primeri uporabe son nih celic so napajanje epnih kalkulatorjev, parkirnih ur in podobnih naprav. Z zdruevanjem ve son nih celic dobimo fotovoltai ne module. Z zdruevanjem ve modulov polja in z uporabo drugih elementov, kot so akumulatorji, regulatorji polnjenja in razsmerniki lahko zgradimo poljubno mo an sistem za oskrbo z elektri no energijo, se pravi son no elektrarno. Na dananjem trgu prevladuje silicij, ki igra vodilno vlogo tudi na ostalih podro jih polprevodne tehnologije. Je drugi najpogosteji kemijski element v zemeljski skorji in se ga lahko pridobiva na primer iz kremen evega peska. V naravi se nahaja v zelo velikih koli inah, saj v obliki oksidov sestavlja 1/3 zemeljske skorje. Je nestrupen, okolju prijazen, tudi odpadki ne predstavljajo teav. Lahko se tali, obdeluje in ga je sorazmerno enostavno oblikovati v monokristalno obliko. Njegove elektri ne lastnosti (obstojnost do 125C) omogo ajo uporabo Si polprevodnikih elementov tudi v najzahtevnejih primerih uporabe. Potrebno je ve korakov v procesu pridobitve iz kremen evega peska silicij visoke istosti, ki se ga potrebuje za mikroelektroniko in tehnologijo solarnih celic. Iz silicija se pridobivajo polikristalne, monokristalne in amorfne celice. Najbolj razirjena je uporaba mono in multikristalnih celic saj so glede na razmerje med ceno celice in izkoristki najbolj primeren.
27
Slika 13: Dele posameznih tehnologij
Vir: Brecl, Topi 2005
Tabela 7: Karakteristike razli nih celic Vrsta celice Izkoristek Silicijeve monokristalne (c-Si) 20-24% Silicijeve polikristalne (poli-Si) 13-18% Gali Arzenidne monokristalne (c-GaAs) 20-29% Tankoplastne: Silicijeve: amorfne, mikrokristalne, 8-13% tandemske Polikristalne: CIGS in CdTe 10-17% Vir: Prirejeno po Aktualne raziskave s podro ja PV v EU
Cena visoka nija zelo visoka najnija nizka
Razirjenost zelo velika zelo visoka zelo majhna zelo nara a nara a
Vhodna surovina (gorivo) Son no obsevanje. Slovenija je relativno dobro osen ena, najbolj osen en del je podro je Primorske, in sicer za okoli 10% bolj kot osrednje pokrajine. Kon ni proizvod V primeru omrenih son nih elektrarn s pomo jo razsmernikov se proizvedena elektri na energija dobavlja v omreje. Sama proizvodnja je odvisna od (povzeto po Technology data for): Son nega obsevanje, Velikosti son ne elektrarne, se pravi nazivne mo i elektrarne (Wp) ter u inkovitosti sistema, Orientacije son nih modulov ter samega naklona. Za Slovenijo velja, da se optimalna proizvodnja dosega v primeru neposredne orientacije modulov proti jugu in z naklonom okoli 30. Manji vpliv pa ima tudi sama temperatura modulov, in sicer velja negativni temperaturni koeficient. V primeru izpolnjenih pogojev je predvidena proizvodnja elektri ne energije okoli 1.100 kWh/kWp. Tipi ne kapacitete son nih elektrarn
28
Son ne elektrarne, priklju ene na omreje, se gibajo lahko od nekaj stovatnih elektrarn do ve megavatnih. Son ne celice se povezuje v module, kjer je ponavadi od 30 80 celic. Napetost modulov je ponavadi od 15-30 volt DC; vije napetosti pa se dosegajo z zdruevanjem modulov v serije ali paralelno. Trenutno so aktualni moduli velikosti nad 200 WP. Investicije in stroki son nih elektrarn Evropska tehnoloka platforma za fotovoltaiko je raziskovalne dejavnosti opredelila v strateki razvojni agendi in jih asovno razdelila v tri ciljne kategorije: dejavnosti za kratkoro no (2008-2013), srednjero no (2013-2020) in dolgoro no obdobje (2020-2030). Kratkoro na namenska vlaganja je treba pogojevati s ciljem in zahtevami po dvigu konkuren nosti fotovoltai ne industrije. Dejavnosti za srednjero no in dolgoro no obdobje pa je namenjeno raziskavam novih materialov in tehnologij, ki izkazujejo potencial po zmanjanju proizvodnih strokov in pove anju u inkovitosti pretvorbe ob zagotavljanju dolge ivljenjske dobe. Iz industrijsko-politi nega stali a bi morali spodbujati tako potronike kot ambiciozneja tudi industrijo (npr. dravne garancije za investicije) ter obenem tudi raziskovalno-razvojne institucije, ki so klju za uspeen razvoj fotovoltai ne industrije in trga son nih elektrarn. Slika 14: Potek tipi ne cene fotonapetostnega sistema (PVS) do 2030 in naprej in njegova konkuren nost
Vir: Wim Sinke, GA2006
Tehnologije proizvodnje elektri ne energije iz sonca imajo najve ji globalni potencial med vsemi obnovljivimi viri energije. Son na energija je tudi najbolj enakomerno porazdeljena in na razpolago na celotni zemlji. Zato si to podro je zaslui in opravi uje dolgoro no vija vlaganja v raziskave in tehnoloki razvoj. Dejstvo je, da bodo proizvodni stroki v naslednjih 10-15 letih morali postati konkuren ni, trenutno pa je uporaba odvisna od ustrezne finan ne podpore in drugih spodbujevalnih instrumentov. Vizija znievanja cen fotonapetostnih sistemov (Photovoltaic Systems-PVS) je prikazana na zgornji sliki.
29
Trenutne investicijske vrednosti manjih son nih elektrarn se gibljejo na nivoju 5.000 /kWp, elektrarne do 5 MW 4.500 /kWp ter ve je elektrarne tudi do 4.300 /MWp. Obratovalni in vzdrevalni stroki so relativno nizki in se gibljejo okoli 20 /MWh proizvedene elektri ne energije. Grafi ni prikaz strokov proizvodnje Graf strokov proizvodnje za primer 5 MW son ne elektrarne prikazuje viino strokov v /MWh glede na obratovalne ure v letu. Prikazani sta dve krivulji proizvodnji strokov, in sicer glede na razli ne diskontne stopnje (7% in 12%). Krivulja omogo a dolo itev ustrezne viine odkupne cene glede na doseeno tevilo obratovalnih ur in ob razli ni uporabi diskontnih stopenj. Slika 15: Krivulja strokov proizvodnje SE mo i 5 MWe
2.1.6. Elektrarne na bioplin in komunalne odpadke Kratek opis tehnologije Bioplin je zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju (brez prisotnosti kisika) v napravi, ki jo imenujemo digestor oz. fermentor. Razkroj biomase in ivalskih odpadkov poteka s pomo jo razkrojnih organizmov, kot so bakterije in plesni. Anaerobni organizmi v procesu razgradijo ogljikovodike na molekule metana CH4 (50 75%), ogljikovega dioksida CO2 (10 - 40%), ter druge snovi (H2, H2S,N2, NH4, ) odvisno od vrste substrata. Energija, ki se sprosti pri zgorevanju nastale plinske meanice predstavlja vrednosti med 60 in 90% kurilnosti snovi, ki smo jo razgradili v procesu. Bioplin lahko, z minimalnim potrebnim posegom, uporabimo neposredno kot gorivo. Za izgorevanje v kotlih in motorjih za
30
proizvodnjo pare ali elektrike je potrebno izlo iti vlago in H2S. U inkoviteja monost je uporaba plina v napravah za soproizvodnjo toplote in elektrike, ki delujejo z ve jim energetskim izkoristkom. Razvoj v zadnjem asu omogo a nadgradnjo bioplina na vijo kakovostno raven za uporabo v plinovodih in kot gorivo za pogon vozil. Postopek izboljanja zajema odstranitev CO2 in drugih ne isto . Bioplin se danes obi ajno proizvaja iz gnoja, gnojevke in ostalih organskih odpadkov. Lahko pa se proizvaja iz zelene biomase, pomeane z vodo in/ali gnojevko v fermentorju. V bodo nosti je tako pri akovati razmah sistemov pridobivanja bioplina na osnovi zelene biomase. Tako so teoreti no na razpolago velike koli ine surovin, ki lahko v ve jem obsegu zadovoljijo potrebo po energiji za prevoz, za ogrevanje, itd. Bioplin se tako izrablja za proizvodnjo toplote in elektri ne energije v postrojenjih za SPTE, ki so locirani na biplinskih napravah ali pa so blije porabnikov toplote. V drugem primeru se bioplin rpa po plinovodu od naprave do samega motorja, kar omogo a porabo razpololjive toplote za ogrevanje blinjih objektov ali priklju itev na sistem daljinskega ogrevanja. Vhodna surovina (gorivo) Bio razgradljivi organski odpadki brez okoljsko kodljivimi delci. Na tipi nih bioplinskih napravah se uporablja gnojevka (koli 70%) ter preostali del biomasa, ponavadi koruzna silae. Poleg tega pa se lahko uporabljajo tudi organski odpadki gospodinjstev in industrije (npr. klavni ni odpadki). Druga vrsta bioplinskih naprav pa so naprave na istilnih napravah (odpadne vode, kanalizacija), kjer se v gnili ih pridobiva plin. Kon ni proizvod Kon ni proizvod je go a brez vonja in predstavlja kakovostno gnojilo brez kodljivih posledic na okolje, kot je to v primeru uporaba gnojevke. Tipi ne kapacitete V primeru uporabe gnojevke in koruzne silae so ponavadi bioplinske naprave do velikosti 500 kWe. V primeru dodatnih surovin (klavni ni odpadki, jedilna olja, industrijski odpadki) pa so te elektrarne veliko ve je. Investicija in stroki proizvodnje bioplinskin naprav Pri elektrarnah na bioplin lo imo elektrarne do 500 kWe, ve je do 5 MW ter z mo no nad 5 MW. Specifi ne investicije so tako: - bioplinske elektrarne do 1 MWe - bioplinske elektrarne od 1 MWe do 5 MWe - bioplinske elektrarne nad 5 MWe 4.500 /kWe 4.000 /kWe 3.800 /kWe.
Povpre ne specifi ne investicijske vrednosti v dravah EU se gibljejo od 3000 do 4.500 na kW intalirane mo i. Sami povpre ni obratovalni in vzdrevalni stroki se gibljejo od 120 do 145 /kWe oziroma v povpre ju znaajo 30 za manje oziroma 25 /MWh proizvedene elektri ne energije. ivljenjska doba elektrarn na bioplin znaa povpre no okoli 30 let, amortizacijska doba strojne opreme okoli 10 let.
31
Polne obratovalne ure elektrarn na bioplin so odvisne predvsem od proizvodnje samega bioplina. V primeru bioplinskih naprav lahko doseemo okoli 6.000 polnih obratovalnih ur na leto. Grafi ni prikaz strokov proizvodnje Graf strokov proizvodnje za primer 1 MW bioplinske elektrarne prikazuje viino strokov v /MWh glede na obratovalne ure v letu. Prikazani sta dve krivulji proizvodnji strokov, in sicer glede na razli ne diskontne stopnje (7% in 12%). Krivulja omogo a dolo itev ustrezne viine odkupne cene glede na doseeno tevilo obratovalnih ur in ob razli ni uporabi diskontnih stopenj. Slika 16: Krivulja strokov proizvodnje elektrarne na bioplin mo i 1 MWe
Investicija in stroki proizvodnje elektrarn na komunalne odpadke (deponijski plin in plin iz komunalnih odpadkov) Povpre ni investicijski stroki na komunalne odpadke se gibljejo okoli 2.000 /kWe. Sami povpre ni obratovalni in vzdrevalni stroki pa znaajo okoli 20 /MWh proizvedene elektri ne energije. ivljenjska doba elektrarn znaa povpre no okoli 30 let, amortizacijska doba strojne opreme okoli 10 let. Polne obratovalne ure elektrarn na komunalne odpadke so odvisne predvsem od zajema in kvalitete samega plina. V povpre ju lahko doseemo okoli 7.000 polnih obratovalnih ur na leto, lahko pa tudi ve . Grafi ni prikaz strokov proizvodnje
32
Graf strokov proizvodnje za primer 1 MW elektrarne na komunalne odpadke prikazuje viino strokov v /MWh glede na obratovalne ure v letu. Prikazani sta dve krivulji proizvodnji strokov, in sicer glede na razli ne diskontne stopnje (7% in 12%). Krivulja omogo a dolo itev ustrezne viine odkupne cene glede na doseeno tevilo obratovalnih ur in ob razli ni uporabi diskontnih stopenj. Slika 17: Krivulja strokov proizvodnje elektrarne na komunalne odpadke mo i 1 MWe
33
3. Ekonomski izra un primerne viine tarif za posamezne OVE

3.1. Izhodi a ekonomskih analiz Samo viino tarif za posamezen vir OVE je potrebno postaviti na nivo, ki bo omogo al dolo ene donose nalobe. Te donosi pa ne smejo biti previsoki, na drugi strani pa vseeno dovolj spodbudni za nove investicije. Nalobe v pridobivanje elektri ne energije iz OVE morajo omogo ati enak ali ve ji donos, kakor na trgu srednje rizi ne nalobe. Izra un ustrezne viine tarif je postavljen na na in, da se ob upotevanju vhodnih podatkov dosee viina interne stopnje donosa na nivoju 10%. Diskontna stopnja je postavljena na nivo 12 %, kjer je upotevan stroek najema posojil, angairanja lastnih sredstev ter ostalih strokov tveganj na trgu. Glede na Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro ju javnih financ (Ur.l.RS 60/2006) znaa splona minimalna diskontna stopnja 7% za vrednotenje in ocenjevanje investicij. V nadaljevanju so podana izhodi a ekonomskih analiz za posamezen vir OVE ter glede na velikost posameznih projektov. doba amortizacije: 10 let diskonta stopnja: 12% doba obra una: i. opcija 1: 10 let podpore ii. opcija 2: 15 let podpore zahtevana interna stopnja donosa v obdobju podpore (IRR): 10% viri in stroki financiranja: i. 70% povpre ni komercialni kredit (i=7,6%)1 ii. 30% lastna sredstva pri akovana enostavna vra ilna doba: i. opcija 1: pod 10 let ii. opcija 2: okoli 10 let Odkupne cene oziroma tarife veljajo za elektrarne do 5 MW, kjer elektrarne ne napovedujejo odstopanj. Odstopanja pokriva center za podpore. Prav tako imajo te elektrarne monost, da izberejo na in podpore. Poleg odkupnih fiksnih cen se bodo lahko odlo ili za samostojni nastop na trgu in tako odlo ili za premijo. Elektrarne nad 5 MW pa bodo morale napovedovati vsa odstopanja in so upravi ene le do premij, ki se ra unajo kot razlika med veljavno odkupno ceno (kot so navedene v nadaljevanju v tabelah za razli ne tehnologije, vire) ter predvideno trno ceno elektri ne energije v naslednjem letu. Predvidena trna cena v letu 2008 je ocenjena na nivo 56,45 /MWh.
Vir Banka Slovenija: Povpre ne efektivne obrestne mere komercialnih kreditov dne 6.6.2007. Povpre ne efektivne obrestne mere za kredite do 10 let znaajo 7,6 %, kjer so vsi stroki vklju eni.
34
Odkupne cene se bodo glede na veljavne razmere na trgu pregledale na vsakih 5 let in tako dolo ila nove odkupne cene za naslednji 10 let. Elektrarne, ki so e v shemi podpore, so upravi ene do tiste cene, ki so jih imele, ko so pri ele z zagotovljenim odkupom. Ekonomski izra un upoteva trenutno stanje tehnologije posameznega vira OVE, strokov obratovanja in realno doseganje polnih obratovalnih ur glede na pogoje v Sloveniji. Skupna izhodi a so opredeljena e v poglavju 2.
3.2. Ekonomske analize in izra un viine tarif za posamezen vir OVE 3.2.1. male Hidroelektrarne Tabela 8: Predpostavke ekonomske analize
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 1 MW nad 1 MW do 5 MW nad 5 MW Specifi na investicija /kWe 2.500 2.200 2.000 1.800 4.000 4.000 4.000 4.000 Polne obrat. ure Stroek koncesnine ( /MWh) 7 % prih. 7 % prih. 7 % prih. 7 % prih. Stroki O&V ( /MWh) 12,5 11,0 10,0 9,0 IRR (%) 10,0 10,0 10,0 10,0
Upotevani so obratovalni stroki v viini 2% od samih investicijskih vrednosti oziroma okoli 20% od samih prihodkov. Upotevana je tudi koncesnina v viini 7% od prihodkov proizvedene elektri ne energije. Na podlagi izhodi nih podatkov so bile izra unane odkupne cene za obdobje 10ih in primerjalno za obdobje 15ih let. Odkupne cene so tako postavljene na nivo, da v analiziranih obdobjih omogo ajo dosego interne stopnje donosa 10% za analizirane velikosti elektrarn. Tabela 9: Viina odkupnih cen
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 1 MW nad 1 MW do 5 MW nad 5 MW Odkupna cena 10 let (c /kWh) 11,57 10,2 9,26 8,34 Odkupna cena 15 let (c /kWh) 9,91 8,7 7,91 7,13
Navedene cene veljajo za: 1. novozgrajene HE v skladu z zakonodajo in okoljskimi zahtevami in elektrarne zgrajene v letu 2008; 2. za modernizirane HE, kjer se modernizacija odraa v ve jem izkoristku proizvodnje elektri ne energije za vsaj 15% in e je modernizacija pomembneje prispevala k ekolokemu statusu objekta ali bistveno izboljala predhodno situacijo. Nova odkupna cena velja le za dodatno elektri no energijo proizvedeno zaradi modernizacije.
35
3. Za obstoje e elektrarne, zgrajene do konca leta 2007 veljajo odkupne cene po takrat aktualni uredbi in za obdobje 10 let. Za mHE do 1 MW 6,16 c /kWh in nad 1 MW 5,94 c /kWh. V nadaljevanju so prikazane krivulje proizvodnih strokov za dve razli ni obdobji podpire ter s pomo jo posamezne viine tarife se lahko razbere tevilo polnih obratovalnih ur potrebnih za pokritje vseh obratovalnih in vzdrevalnih strokov. Prikazani sta dve krivulji, in sicer glede na izbrano diskontno stopnjo. Povrina pod krivuljo predstavlja proizvodnje stroke, podro je nad krivuljo do premice tarife pa predstavlja dobi ek proizvajalcev. Prikazana sta primer za hidroelekrarno mo i 1 MW. Slika 18: Krivulja proizvodnih strokov elektrarne 1MW, viina podpore za obdobje 10 let
Slika 19: Krivulja proizvodnih strokov elektrarne 1MW, viina podpore za obdobje 15 let
36
Primerjava s sedanjo uredbo V Sloveniji za male hidroelektrarne veljajo naslednje odkupne cene in izra unana je IRR za obdobje 10ih let. Prav tako je prikazano predlagano pove anje v primeru novih odkupnih cen. Tabela 10: Primerjava trenutno veljavnih odkupnih cen z novimi
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 1 MW nad 1 MW do 5 MW nad 5 MW Sedanje cene c /kWe 6,16 6,16 5,94 5,94 IRR po sedanjih cenah % -6,7% -3,7% -1,2% 0,6% Nova odkupna cena (10 let) c /kWe 11,57 10,2 9,26 8,34 Zahtevano pove anje % 88,0% 65,7% 55,9% 40,4%
Trenutni pogoji niso stimulativni za male hidroelektrarne in kot vidimo je interna stopnja donosa v ve ini primerov negativna ali pa skoraj ni . Za dosego zastavljenih predpostavk je potrebno za obdobje 10 let pove ati odkupne cene od 40 90 %.
3.2.2. Elektrarne na biomaso
37
V primeru elektrarn na lesno biomaso so izra unane odkupne cene za dve primerjalni obdobji, in sicer glede na predpostavke oziroma izhodi izra una. Tabela 11: Predpostavke ekonomske analize
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 1 MW nad 1 MW do 5 MW nad 5 MW Specifi na investicija /kWe 7.500 5.000 3.500 3.000 Polne obrat. ure 4.500 4.500 4.500 4.000 Poraba goriva
Stroek goriva ( /MWh) 12,6 12,6 12,6 12,6
Stroki O&V ( /MWh) 8,3 8,3 7,8 7,5
IRR (%), 10,0 10,0 10,0 10,0
MWh/kWh 45 30 23 20
Na podlagi izhodi nih podatkov so bile izra unane odkupne cene za obdobje 10ih in primerjalno za obdobje 15ih let. Odkupne cene so tako postavljene na nivo, da v analiziranih obdobjih omogo ajo dosego interne stopnje donosa 10% za analizirane velikosti elektrarn. Tabela 12: Viina odkupnih cen
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 1 MW nad 1 MW do 5 MW nad 5 MW Odkupna cena 10 let (c /kWh) 25,30 16,90 11,80 11,00 Odkupna cena 15 let (c /kWh) 21,05 14,05 9,8 9,1
Navedene odkupne cene veljajo za sodobne u inkovite elektrarne, kjer se e posebej v primeru manjih elektrarn predvideva uporabo inovativnih tehnologij, na primer elektrarne do 50 kW Stirlingov motor, do 1 MW ORC ali Kalina sistem. Pri ve jih elektrarnah pa se navadno uporablja parni proces. Omejitev za SPTE postrojenje na biomaso je, da se uporabi vsaj 65 % odpadne toplote, za procesno toploto oziroma za pokrivanje toplotnih potreb v okviru daljinskega sistema za ogrevanje. V primeru uporabe toplote ve kot 65% v sistemu za daljinsko ogrevanje za elektrarne do 5 MWe se pove a odkupna cena za 10%. V primeru uporabe biomase, pridobljene z odpadki 1 kot so lubje, lesni prah se zmanja odkupna cen za 25%. V primeru uporabe biomase iz odpadkov 2, na primer mletih palet pa za 40%. V primeru soseiga pa znaa izhodi na odkupna cena za uporabo iste biomase 6,30 cent /kWh (obdobje podpore 10 let).
Tabela 13: Viina odkupnih cen iste biomase, odpadkov in soseiga za obdobje podpore 10 let
do 50 kW 38 25,30 ct/kWhe
Uporaba biomase
do 50 kW nad 50 kW do 1 MW nad 1 MW do 5 MW nad 5 MW
Odpadki z veliko odpadki 1 (npr. lubje, lesni prah) biogenskih delcev odpadki 2 (npr. mlete palete) Soseig ista biomasa odpadki 1 odpadki 2
25,30 ct/kWhe 16,90 ct/kWhe 11,80 ct/kWhe 11,00 ct/kWhe minus 25% minus 40% 6,3 ct/kWhe minus 25% minus 40%
Lesni odpadki 1 so lesni odpadki pri obdelavi in predelavi lesa (lubje, amanje, krajniki, agovina, aganje), odpadki pri uporabi lesa (lesna volna, ki ni onesnaena). Lesni odpadki 2 so lesni odpadki pri obdelavi in predelavi lesa (odpadki brusilnic, mlete odpadne palete ) ter odpadki pri uporabi lesa (gradbeni les, les iz ruevin,). V nadaljevanju so prikazane krivulje proizvodnih strokov za dve razli ni obdobji podpore ter s pomo jo posamezne viine tarife se lahko razbere tevilo polnih obratovalnih ur potrebnih za pokritje vseh obratovalnih in vzdrevalnih strokov. Prikazani sta dve krivulji, in sicer glede na izbrano diskontno stopnjo. Povrina pod krivuljo predstavlja proizvodnje stroke, podro je nad krivuljo do premice tarife pa predstavlja dobi ek proizvajalcev. Prikazana sta primer za elektrarno SPTE na biomaso mo i 1 MW. Slika 20: Krivulja proizvodnih strokov elektrarne 1MW, viina podpore za obdobje 10 let
39
Primerjava s sedanjo uredbo V Sloveniji za elektrarno na biomaso veljajo naslednje odkupne cene in izra unana je IRR za obdobje 10ih let. Prav tako je prikazano predlagano pove anje v primeru novih odkupnih cen. Tabela 14: Primerjava trenutno veljavnih odkupnih cen z novimi
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 1 MW nad 1 MW do 5 MW nad 5 MW Sedanje cene c /kWe 9,41 9,41 9,12 9,12 IRR po sedanjih cenah % -9,7% -3,4% 3,8% 5,3% Nova odkupna cena (10 let) c /kWe 25,30 16,90 11,80 11,00 Zahtevano pove anje % 168,9% 79,6% 29,4% 20,6%
Trenutni pogoji niso stimulativni za elektrarne na biomaso in kot vidimo je interna stopnja donosa v primerih manjih elektrarn negativna. V primeru ve jih, nad 1 MW pa cene omogo ajo dosego minimalnega donosa. Za dosego zastavljenih predpostavk je potrebno za obdobje 10 let pove ati odkupne cene od 20 30 % za ve je elektrarne (nad 1 MW) ter 80% za elektrarne do 1 MW. Najve je pove anje pa je predlagano za elektrarne do 50 kW, kjer gre predvsem za nove tehnologije (npr. Stirlingov motor).
3.2.3. Vetrne elektrarne
40
V primeru vetrnih elektrarn so izra unane odkupne cene za dve primerjalni obdobji na osnovi predpostavk oziroma izhodi izra una: Tabela 15: Predpostavke ekonomske analize
Velikostni razred do 5 MW nad 5 MW Specifi na investicija /kWe 1.100 1.000 Polne obrat. ure 2.200 2.200 Nadomest. za zemlji e ( ) 1,5 % od prih. 1,5 % od prih. Stroki O&V IRR Odkupna cena (cent/kWh) 9,78 8,56
( /MWh) (%), v 10 let 20 20 10,0 10,0
Velikostni razred do 5 MW nad 5 MW Odkupna cena 10 let (c /kWh) 9,78 8,56 Odkupna cena 15 let (c /kWh) 8,5 7,39
Navedene odkupne cene veljajo za omrene vetrne elektrarne, katerih namen je proizvodnja elektri ne energije in prodaja v omreje. Po petih letih bo vlada pregledala shemo, spodbude in dolo ila nove fiksne cene za naslednjih 10 let, ki bodo veljale za nove objekte. Odkupne cene oziroma tarife veljajo za elektrarne do 5 MW, kjer elektrarne ne napovedujejo odstopanj. Lahko pa te elektrarne izberejo tudi sistem podpore s premijo. Elektrarne nad 5 MW pa so upravi ene le do premij, ki se ra unajo kot razlika med veljavno odkupno ceno ter predvideno trno ceno elektri ne energije v naslednjem letu. V nadaljevanju so prikazane krivulje proizvodnih strokov za dve razli ni obdobji podpore ter s pomo jo posamezne viine tarife se lahko razbere tevilo polnih obratovalnih ur potrebnih za pokritje vseh obratovalnih in vzdrevalnih strokov. Prikazani sta dve krivulji, in sicer glede na izbrano diskontno stopnjo. Povrina pod krivuljo predstavlja proizvodnje stroke, podro je nad krivuljo do premice tarife pa predstavlja dobi ek proizvajalcev. Prikazana sta primer za vetrno elektrarno mo i 5 MW.
41
Primerjava s sedanjo uredbo V Sloveniji za vetrne elektrarno veljajo naslednje odkupne cene in izra unana je IRR za obdobje 10ih let. Prav tako je prikazano predlagano pove anje v primeru novih odkupnih cen. Tabela 17: Primerjava trenutno veljavnih odkupnih cen z novimi
42
Velikostni razred do 5 MW nad 5 MW
Sedanje cene c /kWe 5,86 5,86
IRR po sedanjih cenah % -4,7% -1,3%
Nova odkupna cena (10 let) c /kWe 9,78 8,56
Zahtevano pove anje % 66,8% 46,0%
Trenutni pogoji niso stimulativni za vetrne elektrarne in kot vidimo je interna stopnja donosa celo negativna. Za dosego zastavljenih predpostavk je potrebno za obdobje 10 let pove ati odkupne cene od 50 70 %. 3.2.4. Elektrarne na geotermalno energijo V primeru geotermalnih elektrarn so izra unane odkupne cene za dve primerjalni obdobji na osnovi predpostavk oziroma izhodi izra una: Tabela 18: Predpostavke ekonomske analize
Velikostni razred do 5 MW nad 5 MW Specifi na investicija /kWe 3.500 3.000 Polne obrat. ure 4.500 4.500 Stroki O&V ( /MWh) 30 30 IRR (%) 10,0 10,0
Velikostni razred do 5 MW nad 5 MW Odkupna cena 10 let (c /kWh) 14,83 13,16 Odkupna cena 15 let (c /kWh) 12,9 11,5
Navedene odkupne cene veljajo za omrene vetrne elektrarne, katerih namen je proizvodnja elektri ne energije in prodaja v omreje. Po petih letih bo vlada pregledala shemo, spodbude in dolo ila nove fiksne cene za naslednjih 10 let, ki bodo veljale za nove objekte. Odkupne cene oziroma tarife veljajo za elektrarne do 5 MW, kjer elektrarne ne napovedujejo odstopanj. Lahko pa te elektrarne izberejo tudi sistem podpore s premijo. Elektrarne nad 5 MW pa so upravi ene le do premij, ki se ra unajo kot razlika med veljavno odkupno ceno ter predvideno trno ceno elektri ne energije v naslednjem letu. V nadaljevanju so prikazane krivulje proizvodnih strokov za dve razli ni obdobji podpore ter s pomo jo posamezne viine tarife se lahko razbere tevilo polnih obratovalnih ur potrebnih
43
za pokritje vseh obratovalnih in vzdrevalnih strokov. Prikazani sta dve krivulji, in sicer glede na izbrano diskontno stopnjo. Povrina pod krivuljo predstavlja proizvodnje stroke, podro je nad krivuljo do premice tarife pa predstavlja dobi ek proizvajalcev. Prikazana sta primer za geotermalno elektrarno mo i 5 MW. Slika 24: Krivulja proizvodnih strokov elektrarne 5MW, viina podpore za obdobje 10 let
44
Primerjava s sedanjo uredbo V Sloveniji za geotermalne elektrarne veljajo naslednje odkupne cene in izra unana je IRR za obdobje 10ih let. Prav tako je prikazano predlagano pove anje v primeru novih odkupnih cen. Tabela 20: Primerjava trenutno veljavnih odkupnih cen z novimi
Velikostni razred do 5 MW nad 5 MW Sedanje cene c /kWe 5,86 5,86 IRR po sedanjih cenah % -9,2% -6,4% Nova odkupna cena (10 let) c /kWe 12,9 11,5 Zahtevano pove anje % 152,9% 124,5%
Trenutni pogoji niso stimulativni za geotermalne elektrarne in kot vidimo je interna stopnja donosa celo negativna. Za dosego zastavljenih predpostavk je potrebno za obdobje 10 let pove ati odkupne cene od 120 150 %.
3.2.5. Son ne elektrarne
45
V primeru geotermalnih elektrarn so izra unane odkupne cene za dve primerjalni obdobji na osnovi predpostavk oziroma izhodi izra una: Tabela 21: Predpostavke ekonomske analize
Velikostni razred Specifi na investicija /kWe do 50 kW nad 50 kW do 5 MW nad 5 MW 5.000 4.500 4.300 1.100 1.100 1.100 Polne obrat. ure Stroki O&V ( /MWh) 20 20 20 IRR (%), v 10 let 10,0 10,0 10,0 Od. cena streha (cent/kWh) 71,29 64,36 61,56
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 5 MW nad 5 MW Odkupna cena 10 let (c /kWh) 71,29 64,36 61,56 Odkupna cena 15 let (c /kWh) 59,87 54,07 51,83
Navedene odkupne cene veljajo za son ne elektrarne na strehi objekta. V primeru son nih elektrarn na fasadi objekta je son no obsevanje veliko manje, in sicer znaajo polne obratovalne ure v povpre ju okoli 650 ur. Odkupna cena tako znaa za elektrarno na fasadi plus 10 cent /kWh. Za prosto stoje e elektrarne na tleh pa velja odkupna cena 40 cent /kWh. Odkupne cene oziroma tarife veljajo za elektrarne do 5 MW, kjer elektrarne ne napovedujejo odstopanj. Lahko pa te elektrarne izberejo tudi sistem podpore s premijo. Elektrarne nad 5 MW pa so upravi ene le do premij, ki se ra unajo kot razlika med veljavno odkupno ceno ter predvideno trno ceno elektri ne energije v naslednjem letu. V nadaljevanju so prikazane krivulje proizvodnih strokov za dve razli ni obdobji podpore ter s pomo jo posamezne viine tarife se lahko razbere tevilo polnih obratovalnih ur potrebnih za pokritje vseh obratovalnih in vzdrevalnih strokov. Prikazani sta dve krivulji, in sicer glede na izbrano diskontno stopnjo. Povrina pod krivuljo predstavlja proizvodnje stroke, podro je nad krivuljo do premice tarife pa predstavlja dobi ek proizvajalcev. Prikazana sta primer za son no elektrarno mo i 5 MW.
46
Primerjava s sedanjo uredbo V Sloveniji za son ne elektrarne veljajo naslednje odkupne cene in izra unana je IRR za obdobje 10ih let. Prav tako je prikazano predlagano pove anje v primeru novih odkupnih cen. Tabela 23: Primerjava trenutno veljavnih odkupnih cen z novimi
47
Velikostni razred do 50 kW nad 50 kW do 5 MW nad 5 MW
Sedanje cene c /kWe 37,42 37,42 37,42
IRR po sedanjih cenah % -5,2% -3,1% -2,1%
Nova odkupna cena (10 let) c /kWe 71,29 64,36 61,56
Zahtevano pove anje % 90,5% 72,0% 64,5%
Trenutni pogoji niso stimulativni za son ne elektrarne in kot vidimo je interna stopnja donosa negativna. Za dosego zastavljenih predpostavk je potrebno za obdobje 10 let pove ati odkupne cene od 60 90 %. 3.2.6. Elektrarne na bioplin V primeru elektrarn na bioplin so izra unane odkupne cene za dve primerjalni obdobji, in sicer glede na predpostavke oziroma izhodi izra una. Tabela 24: Predpostavke ekonomske analize
Specifi na investicija /kWe do 1 MW od 1 MW do 5 MW nad 5 MW 4.500 4.000 3.800 Polne obrat. ure 6.000 6.000 6.000 Stroki surovin ( /MWhe) 15 12 12 Stroki O&V ( /MWhe) 15 13 13 IRR (%), v 10 let 10,0 10,0 10,0
Velikostni razred
Na podlagi izhodi nih podatkov so tako izra unane odkupne cene za obdobje 10ih in primerjalno za obdobje 15ih let. Odkupne cene so tako postavljene na nivo, da v analiziranih obdobjih omogo ajo dosego interne stopnje donosa 10% za analizirane velikosti elektrarn. Tabela 25: Viina odkupnih cen
Velikostni razred do 1 MW od 1 MW do 5 MW nad 5 MW Odkupna cena 10 let (c /kWh) 15,15 13,25 12,75 Odkupna cena 15 let (c /kWh) 13,25 11,55 11,15
Navedene odkupne cene veljajo za omrene bioplinske elektrarne, katerih namen je proizvodnja elektri ne energije in prodaja v omreje. Po petih letih bo vlada pregledala shemo, spodbude in dolo ila nove fiksne cene za naslednjih 10 let, ki bodo veljale za nove objekte. V nadaljevanju so prikazane krivulje proizvodnih strokov za dve razli ni obdobji podpore ter s pomo jo posamezne viine tarife se lahko razbere tevilo polnih obratovalnih ur potrebnih
48
za pokritje vseh obratovalnih in vzdrevalnih strokov. Prikazani sta dve krivulji, in sicer glede na izbrano diskontno stopnjo. Povrina pod krivuljo predstavlja proizvodnje stroke, podro je nad krivuljo do premice tarife pa predstavlja dobi ek proizvajalcev. Prikazana sta primer za elektrarno SPTE na biomaso mo i 1 MW. Slika 28: Krivulja proizvodnih strokov elektrarne 1MW, viina podpore za obdobje 10 let
Primerjava s sedanjo uredbo
49
V Sloveniji za bioplinske elektrarne veljajo naslednje odkupne cene in izra unana je IRR za obdobje 10ih let. Prav tako je prikazano predlagano pove anje v primeru novih odkupnih cen. Tabela 26: Primerjava trenutno veljavnih odkupnih cen z novimi
Velikostni razred do 1 MW od 1 MW do 5 MW nad 5 MW Sedanje cene c /kWe 12,09 12,09 12,09 IRR po sedanjih cenah % 2,5% 6,5% 7,8% Nova odkupna cena (10 let) c /kWe 15,15 13,25 12,75 Zahtevano pove anje % 25,3% 9,6% 5,5%
Trenutni pogoji so relativno ugodni za ve je bioplinske elektrarne ob predpostavki, da se cena inputov ne spremeni. Za dosego zastavljenih predpostavk je potrebno za obdobje 10 let pove ati odkupne cene od 5 25 %, odvisno od velikosti elektrarn. 3.2.7. Elektrarne na komunalne odpadke V primeru elektrarn na komunalne odpadke so izra unane odkupne cene za dve primerjalni obdobji, in sicer glede na predpostavke oziroma izhodi izra una. Tabela 27: Predpostavke ekonomske analize
Velikostni razred Specifi na investicija /kWe brez omejitev 2.000 Polne obrat. ure 7.000 Stroki O&V ( /MWhe) 10 IRR (%) 10,0
Tabela 28: Viina odkupnih cen

Velikostni razred brez omejitev Odkupna cena 10 let (c /kWh) 5,35 Odkupna cena 15 let (c /kWh) 4,75
Navedene odkupne cene veljajo za elektrarne na komunalne odpadke (kamor sodijo elektrarne na deponijski plin in na plin iz komunalnih istilnih naprav) katerih namen je proizvodnja elektri ne energije in prodaja v omreje. Kot je razvidno iz tabele so odkupne cene nije od predvidene trne cene (premija je enaka ni ) elektri ne energije in v primeru trne cene 56,45 /MWh bodo te elektrarne lahko iztrile vijo odkupno ceno. V nadaljevanju so prikazane krivulje proizvodnih strokov za dve razli ni obdobji podpore ter s pomo jo posamezne viine tarife se lahko razbere tevilo polnih obratovalnih ur potrebnih za pokritje vseh obratovalnih in vzdrevalnih strokov. Prikazani sta dve krivulji, in sicer glede na izbrano diskontno stopnjo. Povrina pod krivuljo predstavlja proizvodnje stroke, podro je nad krivuljo do premice tarife pa predstavlja dobi ek proizvajalcev. Prikazana sta primer za elektrarno SPTE na biomaso mo i 1 MW.
50
Primerjava s sedanjo uredbo
51
V Sloveniji za elektrarne na komunalne odpadke plin veljajo naslednje odkupne cene in izra unana je IRR za obdobje 10ih let. Prav tako je prikazano predlagano pove anje v primeru novih odkupnih cen. Tabela 29: Primerjava trenutno veljavnih odkupnih cen z novimi
Velikostni razred brez omejitev Sedanje cene c /kWe 5,32 IRR po sedanjih cenah % 9,8% Nova odkupna cena (10 let) c /kWe 5,35 Zahtevano pove anje % 0,6%
Trenutni pogoji so ugodni za ve je elektrarne na komunalna odpadke in so skoraj na nivoju predlagane odkupne cene za dosego zastavljenih predpostavk.
52
4. Ocena energetskih potencialov do leta 2020

V skladu z novimi cilji EU dolo enimi s strani Evropskega sveta dolo enimi marca 2007, naj bi v letu 2020 20% primarne energije proizvedli s pomo jo OVE. To politiko poznamo tudi pod imenom 5 x 20, ki zastavlja cilje da se do leta 2020: zmanja porabo primarne potrebne energije za 20 odstotkov, zmanja emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov, pove a dele obnovljivih virov energije na 20 odstotkov primarne energije. V Sloveniji je leta 2005 znaala letna poraba energije 307 PJ oziroma okoli 85.000 GWh. V nadaljevanju je prikazana struktura primarne bilance. Slika 32: Struktura primarne bilance Slovenije v letu 2005
Vir: Statisti ni urad
Letna poraba elektri ne energije vztrajno rase in v prihodnosti bo potrebno vzporedno s spodbujanje elektrarn na OVE tudi spodbujati ukrepe u inkovite rabe energije. S slednim bodo zastavljeni cilji laje dosegljivi in proizvedena energija koristneje porabljena. V naslednji tabeli je ocenjen energetski potencial do leta 2020, kjer je predvidenih dodatnih 4.080 GWh proizvedenih iz OVE. Dose i pove an dele OVE na 20% v celotni primarni bilanci pa bo mono le ob enaki oziroma zmanjani porabi energije.
Tabela 30: Ocena energetskih potencialov do leta 2020

53
VRSTE ELEKTRARN
INSTALIR. KAPACIT.
PROIZV. ENERGIJA
DODAT. KAPACIT.
DOD.OBSE G INVESTICIJ
DOD.PROIZ . ENERGIJE
SPEC. CENA
2005 MW Velike HE Male HE Biomasa SPTE Bioplin Vetrne elektrarne Son ne elektrarne Geotermalne elektrarne SKUPAJ Vir: ApE 2007
2005 GWh
2020 MW
2020 M
2020 GWh
c/kWh
780 65 9 2 0 0 0 856
3.276 195 54 9 0 0 0 3.534
300 100 50 20 500 500 100 1.570
600 200 125 60 500 2.000 300 3.785
1.260 300 300 120 1.000 500 600 4.080
2,4 3,3 4,1 2,5 2,5 20,0 2,5
Skupno je tako potencial vseh elektrarn na OVE 1.570 MW do leta 2020. V nadaljevanju je prikazana mona rast intaliranih mo i po posameznih virih OVE do leta 2020. Slika 33: Kumulativno intalirane mo i elektrarne do leta 2020
Najve ji dele odpade na hidroelektrarne in vetrne elektrarne ter na najbolj perspektiven vir v prihodnosti son ne elektrarne. Ker pa so polne obratovalne ure posameznih elektrarn razli ne je potrebno gledati tudi iz vidika proizvedene elektri ne energije glede na intalirane kapacitete posameznih tehnologij.
Slika 34: Proizvodnja elektri ne energije

54
Kot lahko vidimo, bo v letu 2020 najve ji dele e vedno pripadal hidroelektrarnam, sledijo vetrne elektrarne, elektrarne na biomaso, son ne ter geotermalne elektrarne.
55
5. Ocena potrebnih finan nih sredstev

Na podlagi projekcij energetskih potencialov za posamezne OVE do leta 2020, njihove proizvedene elektri ne energije in upotevajo obdobje podpore 10 let so izra unana zahtevana finan na sredstva za spodbujanje predvidenih novih elektrarn.
Predviden je sistem odkupnih cen in premij za elektrarne do velikosti 5 MW, kjer elektrarne ne napovedujejo odstopanj. Lahko pa te elektrarne izberejo tudi sistem podpore s premijo. Elektrarne nad 5 MW pa so upravi ene le do premij, ki se ra unajo kot razlika med veljavno odkupno ceno ter predvideno trno ceno elektri ne energije v naslednjem letu. Odkupne cene veljajo za obdobje desetih let. Po petih letih bo vlada pregledala shemo, spodbude in dolo ila nove fiksne cene za naslednjih 10 let, ki bodo veljale za nove objekte. Viina potrebnih finan nih sredstev bo odvisna od dejanskega tevila postavljenih elektrarn, gibanja trnih cen elektri ne energije ter po preteku petih let tudi od postavitve nove viini odkupnih cen za posamezne tehnologije. Za poenostavitev smo za izra un potrebnih sredstev uporabili potencial do leta 2020 in predpostavke: obdobje podpore znaa 10 let, po tem letu posamezne elektrarne niso ve vklju ene v shemo; da se trne cene elektri ne energije ne bodo spremenile; ter da se odkupne cene zmanjajo za vse objekte za 10 % v vsakem 5 letnem obdobju. Znianje naj bi odraalo uporabo tehnolokih napredkov in posledi no zmanjanje proizvodnih strokov. V nadaljevanju je tabelari ni in grafi no prikazan obseg finan nih sredstev do leta 2020.
Tabela 31: Ocena energetskih potencialov do leta 2020

2008 Hidroelektrarne Biomasa Vetrne elektarrne Geotermalne Son ne elektrarne Bioplin Deponijski plin SKUPAJ 5,63 0,18 0,00 0,00 0,82 0,91 0,19 7,73 2009 11,2 7 1,20 0,11 0,00 2,45 2,50 0,19 17,7 1 2010 16,9 0 1,38 0,26 0,00 4,74 2,95 0,37 26,6 1 2011 22,5 4 3,35 1,71 0,00 8,16 3,41 0,37 39,5 4 2012 28,17 3,75 3,19 0,00 13,28 5,91 0,75 55,04 2013 33,06 5,27 4,55 0,60 20,19 6,73 0,75 71,15 2014 39,1 8 5,71 6,20 1,20 30,0 9 8,97 1,09 92,4 4 2015 45,29 7,23 7,91 2,40 45,07 8,97 1,42 118,3 0 2016 51,41 8,11 10,11 6,39 67,61 10,61 1,76 156,0 1 2017 57,53 9,66 12,86 11,78 101,1 5 12,25 2,27 207,4 9 2018 57,55 10,53 14,90 16,24 145,2 6 12,81 2,53 259,8 2 2019 58,45 11,24 18,42 22,92 206,6 0 13,43 2,53 333,5 9 2020 59,36 12,11 22,25 30,68 281,6 2 12,97 2,53 421,3 4
56
Slika 35: Obseg finan nih sredstev za podporo elektrarnam na OVE
57
6. Identifikacija glavnih skupnih in specifi nih ovir po posameznih obnovljivih virih energije in predlogi za njihovo odpravo
6.1. Analiza ovir za razvoj proizvodnje elektrike iz OVE Administrativne in regulativne ovire so v primerjavi s socialnimi, finan nimi in priklju itvijo na omreje e najbolj problemati ne. Tabela 1: Pregled splonih ovir za pove obnovljivih virov energije Administrativne ovire vklju eno veliko tevilo uradov, strokovnjakov, itd, pomanjkanje koordinacije med razli nimi uradi, strokovnjaki in oblastmi dolgi roki za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj (predvsem okoljskih, zatem o kvalificiranih proizvajalcih in nato priklju itvi na omreje) in prevelika zapletenost premalo znanja o postopkih pridobitve dovoljenj premajhna vklju itev OVE v prostorskem planiranju nizko zavedanje koristi OVE med lokalnimi in regionalnimi oblastmi premajhne odkupne cene (FIT), ponekod celo nije od trnih cen elektrike iz tradicionalnih virov prekratki pogodbeni roki o odkupu elektrike po feed-in tarifah Drubene ovire opozicija lokalne javnosti in oblasti nizko zavedanje koristi OVE nevidnost celotnih strokov elektrike iz neobnovljivih virov energije evanje proizvodnje elektri ne energije iz Ovire priklju evanja v omreje na razpolago je nezadostna kapaciteta omreja postopek priklju evanja na omreje ni popolnoma transparenten objektivnost ni v polnosti zagotovljena stroki priklopa na omreje dolgi roki za pridobitev dovoljenja za priklju itev na omreje
Finan ne ovire pomanjkanje zaupanja med bankami ali investitorji nizka predvidljivost kapitalskih subvencij in finan nih tokov ve interesa v vlaganje v osnovno dejavnost investitorjev, kot pa v energetski objekt pomanjkanje posebnih posojil pomanjkanje kontraktorjev Tehni ne ovire Ekonomske ovire premajhna poraba toplote ali ni monosti dolge vra ilne dobe prodaje toplote pri soproizvodnji visoke investicije pomanjkanje izkuenega osebja nizka dobi konosnost pomanjkanje znanja investitorjev o trgu visoke cene goriv opreme, finan nih spodbudah in tehnolokih reitvah
58
rezerve v primeru napake proizvodnje elektrike cene emisijskih kuponov Tabela 2: Ovire po vrstah obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektri ne energije: Male hidroelektrarne Bioplin zelo dolgi postopki za pridobitev koncesij opozicija lokalne javnosti, ve inoma za energetsko izrabo voda potencialnih sosedov bioplinske naprave. e posebej v primerih, kjer se uporablja ve razli nih biolokih odpadkov in kjer nobena podobna naprava e ni bila postavljena. Tega problema pri ivinorejskih kmetijah ni. Veter Geotermalna energija opozicija dolo enih skupin javnosti pomanjkanje znanja na podro ju tehnologije tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju izrabe geotermalne energije za proizvodnjo vizualni vpliv elektrike oddaljenost od omreja visoki stroki vrtin, predvsem testnih Lesna biomasa Izraba son ne energije problem povzro ajo drugi porabniki lesne visoki investicijski stroki (predvsem za biomase predvsem proizvajalci lesnih fizi ne osebe, saj je ta tehnologija zelo opanih plo primerna za stanovanjske zgradbe) neprimernost fiksnih zagotovljenih ves prihodek iz prodaje elektrike iz PV s odkupnih cen, (cena lesa na trgu se via) strani fizi nih oseb gre v dav no osnovo za obra un dohodnine, ki je v primerjavi z ostalimi lanicami EU precej vija
6.2. Odpravljanje ovir Administrativne ovire Velika ve ina administrativnih ovir bi se lahko zmanjala s poenostavljanjem ali skrajevanjem. Predlog je bil podan, da bi se lahko vsa dovoljenja pridobilo le z eno vlogo na enem mestu in po standardiziranih obrazcih. Potrebno bi bilo vzpostaviti vodi po administrativnih postopkih. Potrebujemo jasna navodila in obvezujo e roke v katerih se morajo oblasti odzvati pri pridobivanju dovoljenje. Predlogi za odpravljanje: nadaljevanje informativnih kampanj; vklju evanje in koordiniranje ostalih politik, kot so podnebne spremembe, kmetijska politika za pomo pri odstranjevanju administrativnih ovir; vpeljani naj bodo kratki in pregledni postopki pridobivanja dovoljenj, da bi se izognili dolgim asom implementacije OVE- E projektov, kar posledi no pove a tudi pritisk in stroke za doseganje ciljev OVE-E na dravni ravni; vklju itev objektov OVE-E e v prostorske plane; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za gospodarstvo bi morala eksplicitno izraziti namen spodbujanja izrabe OVE v energetskem smislu;
59
Za spodbujanje malih hidroelektrarn bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor, primerne lokacije, ki bi ustrezale prostorskim na rtom in okoljevarstvenim dovoljenjem ter bi e imele gradbeno dovoljenje in vse pripravljeno za podelitev koncesije. Za ta zemlji a bi potem skozi odpla evanje koncesije ministrstvo dobilo povrnjene stroke zemlji a in njegovih dovoljenj. Drubene ovire Drubene ovire bi odpravili z ozave anjem, izobraevanjem, promoviranjem in vklju evanjem vplivnih skupin e na za etku v projekte izgradnje obratov, ki izrabljajo obnovljive vire energije. Nizka ozave enost koristi OVE se lahko pove a z razkritjem izvora zelene elektrike in kakne vpliv ima na okolje. Stroki, ki niso vklju eni v elektriko iz fosilnih goriv dajejo napa no informacijo o niji ceni elektrike iz fosilnih goriv kot iz OVE. Na primer stroki upravljanja in skladi enja jedrskih odpadkov niso vklju eni v ceno elektrike iz nuklearne elektrarne, in tudi nepovratna sredstva za premog niso pripisana ceni elektrike iz termoelektrarn na premog. Finan ne ovire Investitorji so precej zadrani pri investiranju v projekte OVE-E, ve inoma v dravah, kjer primanjkuje dolgoro nih spodbud za OVE kar vodi do pomanjkanja sredstev za financiranje takih projektov. Tudi investicijske banke tako viajo ban ne obresti, zahtevajo dolgoro ne pogodbe z odjemalci OVE-E in garancije za minimalne cene. Natejmo nekaj monosti za zmanjanje finan nih ovir investiranja v dolo ene tehnologije: pri viru lesne biomase bi morala biti odkupna cena e.e. iz lesa vezana na ceno lesa na trgu; pri fotovoltaiki bi potrebovali kombinacijo fiksne odkupne cene in subvencije za nakup modulov, vsaj za fizi ne osebe in vgradnjo v stanovanjske objekte; pri izrabi geotermalne energije bi bil potreben finan ni mehanizem za sofinanciranje testnih vrtin; izjeme od pla ila davka; namensko obdav enje konvencionalne energije, ki se uporablja kot finan na pomo za nadaljnji razvoj OVE; vpeljava investicijskih spodbud, kot odstotek od celotnih strokov, ali pa kot vnaprej dolo eno enoto na intalirano kW. Nivo teh spodbud je ve inoma vezan posebej na specifi ne tehnologije. Ekonomske ovire Potrebna je dolo ena doba zagotovljenih cen, ki pa naj bi bila dalja od 10 let. Dalja doba zagotovljenih odkupnih cen elektri ne energije zniuje tveganja v investicije OVE tehnologij, kar posledi no povzro i ve je zanimanje investitorjev. Ta sistem naj bi proizvajalcem, ki delujejo u inkovito, omogo al, da poslujejo z dobi kom in uspeno konkurirajo velikim javnim podjetjem in proizvajalcem elektrike iz konvencionalnih virov, pod pogojem, da so viine fiksnih odkupnih cen postavljene na razumen nivo, prilagojen posameznim tehnologijam. Omogo al naj bi varnost pri investicijah, kar naj bi spodbudilo doma o industrijo obnovljive energije, pove alo kapacitete obnovljive energije in spodbudilo pritok kapitala v nastajajo i sektor. Drava pa mora zato vsako leto spreminjati; znievati viino fiksno dolo enih cen glede na stopnjo tehnolokega razvoja tega sektorja. Ovire priklju evanja na omreje
60
Potrebno je dolo iti jasna pravila in transparentnost dostopa do omreja za zagotavljanje odgovarjajo e nepristranskosti cen, odlo itev in asa za priklju itev na omreje. Priporo eno je da regulatorji razjasnijo varnostne zahteve in pravila bremena dodatnih strokov. Obstajati morajo pravila fizi nega uravnoteenja v povezavi s spremenljivo proizvodnjo elektrike iz posameznih OVE, e posebej pri vetru. Tehni ne ovire Potrebno bi bilo razmisliti o ustvarjanju med dnevnega trga elektri ne energije, ki predstavlja korak proti u inkovitejemu vklju evanju nestalnih virov energije v omreje, kot so vetrne in son ne elektrarne. Spodbude za prodajo elektrike iz OVE-E s strani fizi nih oseb Nenazadnje pa bi bilo smiselno spremeniti tudi nekaj za fizi ne osebe, ki bi iz lastnih mikro elektrarn prodajale elektriko v omreje brez precejnjih administrativnih in dav nih ovir. To bi bilo zelo aktualno predvsem za male son ne elektrarne. V Sloveniji morajo fizi ne osebe prihodke od prodaje elektrike vteti v dohodninsko napoved. Na eloma posameznik izgubi od 25 do 40 odstotkov prihodkov, ki jih zaslui s son no elektrarno. Odvisno od dohodninskega razreda, v katerega je uvr en. V Nem iji so to teavo reili s sistemom "fiktivnih podjetij", ki so kot kvalificirani proizvajalci registrirani pri finan nem ministrstvu, prek dav nih uradov. Registracija je preprosta, na podlagi enotnega obrazca, pa tudi periodi no poro anje poteka brez pretiranih birokratskih postopkov. V dohodninski napovedi pa se upoteva tudi stroke amortizacije elektrarne, ki tako dohodek in s tem davek na dohodek precej zmanjajo (Finance, 2007). V paniji prav tako fizi na oseba lahko prodaja elektriko v omreje, le da enako kot pri nas prijavi dodaten prihodek in tako pla a tudi ve davkov. Osebe morajo na vsake tri mesece poro ati o svojih dohodkih namesto letno (Lucas Porta, 2007).
61
7. Dolo itev dolgoro neje politike tarif za posamezne OVE

V skladu z novimi cilji EU dolo enimi s strani Evropskega sveta dolo enimi marca 2007, naj bi bilo v letu 2020 20% primarne energije proizvedene s pomo jo OVE. To politiko poznamo tudi pod imenom 5 x 20, ki zastavlja cilje da se do leta 2020: zmanja porabo primarne potrebne energije za 20 odstotkov, zmanja emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov, pove a dele obnovljivih virov energije na 20 odstotkov primarne energije. Nekateri pravijo tudi 3 x 20, saj so cilji trije, drugi pa jo zaradi letnice 2020 imenujejo 5 x 20. Tako potrebuje Slovenija nove, jasno dolo ene in dovolj ambiciozno zastavljene dolgoro ne cilje, ki bodo omogo ali doseganje ciljev dolo enih na evropskem nivoju. To bo spodbudilo zaupanje investitorjev in znialo tveganja za investiranje v OVE-E objekte. Vsakrna politika spodbujanja OVE bi morala imeti dolgoro ne cilje kot glavne motivatorje. Da se oceni potenciale strategij za znianje emisij CO2 in varnost dobave, pa bi se moralo pri ocenjevanju srednjero nih politik (nekje do leta 2020) upotevati tudi dolgoro ne posledice (do leta 2050). Pomembno je, da podporni sistem mo no poudarja nove kapacitete in ne mea novih kapacitet z e obstoje imi. Jasno naj bo nakazano, da se odkupne cene za nove objekte ez as zmanjujejo. Upotevati je potrebno cene vezane na posamezne tehnologije in jih uporabljati v stopenjskih razli icah, ki zmanjujejo obremenitev kon nih odjemalcev. Le te tudi pove ujejo ekonomsko u inkovitost instrumentov, e posebej e produktivnost tehnologij variira znotraj razpona posamezne tehnologije. Razirjanje u inkovitosti instrumentov energetske politike je mo no odvisna od kredibilnosti sistema za potencialnega investitorja. Zajam eno mora biti da promocijska strategija, ne glede na to kateri instrument je vpeljan, obstaja za to no dolo en asovni okvir (po pravilu palca nekje med 10 do 15 let). e ne, je tveganje za potencialne investitorje previsoko in tako investicij v OVE na eloma ni. Iz vidika investitorja je pomembno, da so ob nijem tveganju (v primeru FIT) pri akovani donosi precej niji in s tem tudi dodatni stroki, ki jih pla ujejo kon ni odjemalci. Ne-ekonomske ovire (kot so na primer dostop do omreja ali administrativne ovire) se mora odstraniti, da se pove a rast mnogih trgov OVE-E. Pogoj za u inkovito delovanje OVE-E trga je u inkovito delovanje popolnoma liberaliziranega trga konvencionalnih goriv. Za ustvarjanje zdrave investicijske klime in znievanje obremenitve kon nih odjemalcev je potrebna stalna dolgoro na politika in ne t.i. stop and go. Podpore za elektrarne, ki so e popolnoma amortizirane ali so bile primerno subvencionirane v preteklosti je potrebno ukiniti. Pomembno je upotevati dinami ni vidik, saj se vpliv instrumentov razlikuje, ko se analizira iz stati nega vidika. e posebej je pomembno izpostaviti tehnoloko razpritev v asu zaradi odstranjevanja neekonomskih ovir. znievanje produkcijskih strokov torej tudi posledi no manja finan na spodbuda;
62
nelinearna dinami na dolo anja ciljev; spremembe cen elektri ne energije.
FIT podporni sistemi so u inkoviti ob relativno majhnem dobi ku investitorja, torej lahko dobro sestavljen sistem FIT omogo i dolo en razvoj OVE-E v kratkem asu in nizkih strokih za drubo. V primerjavi z trgovalnimi shemami zelenih certifikatov so bolj priporo ljive zaradi: enostavne vpeljave in se hitre ponovne oceni; administrativni stroki so niji od trgovalnih shem zelenih certifikatov; jasna razdelitev med neharmoniziranimi strategijami na obstoje e kapacitete (stopenjske FIT) in harmonizirane strategije (mednarodno trgovanje) za nove kapacitete. To je pomembno, saj se s tem izogne negotovosti v obdobju nastajanja novega harmoniziranega sistema. Najpomembneji kriteriji za oblikovanje FIT so: natan no izra unana za etna vrednost; dinami no znievanje FIT, ki upoteva krivuljo u enja; implementacija stopenjske strukture in strukture vezane na posamezne tehnologije (Haas et al (2004)); zagotavljanje dolgoro ne in stabilne podpore. 7.1. Priprava strokovnih izhodi Cene Zakon, ki bo dolo al zajam ene odkupne cene OVE-E, mora biti stabilen in predvidljiv. V primeru panije to pomeni, da so premije in spodbude dolo ene kot fiksen odstotek povpre ne tarife za elektriko iz OVE, ki je dolo ena vsako leto posebej in velja za naslednje leto. Regulirana tarifa za elektriko iz obnovljivih virov v splonem pade po 5, 15, 20 ali 25 letih merjeno od leta v katerem so za ele naprave obratovati. Premije in spodbude pa ostajajo kot fiksen odstotek regulirane tarife za OVE-E nespremenjene skozi celotno ivljenjsko dobo elektrarne (z izjemo premije za son no energijo). Cene naj bi bile zajam ene za ve kot 10 let. Zajam ene odkupne cene OVE-E v Sloveniji bi morale odsevati socialne in ekoloke prednosti obnovljivih virov energije, isto asno bi morale dovoljevati primeren donos na proizvodne enote v posebnih reimih in zmanjati negotovost pri ekonomski sposobnosti ustvarjanja projektov, ki izrabljajo obnovljive vire energije. Potrebno bi bilo mese no spremljanje trne cene elektri ne energije in temu primerno korigiranje fiksnih cen in premij na letni ravni, e zaradi spremenjenih trnih pogojev, cene ne bi ve omogo ale zadanih ciljev kot so npr. 10 odstotna interna stopnja donosa itd. Priporo amo nek ustaljen in enostaven sistem spreminjanja in prilagajanja odkupnih cen, ki je splono znan v javnosti, podobno kot zgoraj opisan primer panije in enotne regulirane tarife za elektriko iz OVE-E. S tem bi dosegli, da so spremembe cen vnaprej dolo ene in
63
pri akovane, tako smer kot priblina velikost spremembe npr. -0,25 c /kWh vsako leto ali vezano na indeks cen in podobno. S tem se tveganje investicij v OVE-E zmanja. V paniji je premija za OVE-E dolo ena v viini 40 % povpre ne tarife za OVE-E, z izjemo son ne energije (250%), hidroenergije > 25 MW in 50 MW (30%) in elektrike iz elektrarn na biomaso, ki uporabljajo odpadke iz kmetijstva in gozdarstva (30%). Financiranje sheme Na podlagi odlo ba Komisije z dne 24.4.2007 o shemi dravne pomo i, ki jo izvaja Slovenija v okviru zakonodaje o kvalificiranih proizvajalcih energije, se je Slovenija obvezala za nov na in zbiranja sredstev financiranja FIT, ki so obravnavane e vedno kot dravne pomo i. Namesto pribitka na omrenino, se bodo sredstva zbirala v obliki pavalnih zneskov po priklju ku, neodvisno od izvora in koli ine elektri ne energije. Viina pribitka bo odvisna od mo i, napetostnega nivoja in porabnike skupine. Predlagamo, da se te pribitke dolo i in postopoma zvia do nekega dolo enega nivoja, ki bo zado al za pokrivanje koli in elektrike proizvedene (ali pa mo i) iz OVE, ki si jih bo drava v skladu z EU cilji, NEP in novim planom spodbujanja OVE-E zastavila. Seveda je potrebno biti pri dolo itvi pribitka za OVE-E previden pri energetsko intenzivnih panogah. Po novem nemkem zakonu so takna podjetja obremenjena s pribitkom za pla ilo zajam enih odkupnih cen OVE-E le v viini 0.05 cent/kWh porabljene elektrike. Kar je le desetina predpisane viine pribitka za zbiranje sredstev zajam enih odkupnih cen OVE-E. Hrvaka je v letonjem letu za ela (1.7.2007) zbirati pribitke za promocijo OVE-E le od gospodinjstev in sicer v viini: 0,011 kn/kWh z DDV (0,15 c /kWh), ki se bo spreminjala letno. V naslednjih letih so spremembe slede e: 2008: 0,0245 kn/kWh, (0,33 c /kWh); 2009: 0,0335 kn/kWh, (0,45 c /kWh); 2010: 0,0432 kn/kWh, (0,59 c /kWh). Odlok o na rtu promocije elektrike iz obnovljivih virov energije Odlok 54/97 iz leta 1997 Na rt za promocijo obnovljivih virov energije v paniji dolo a kako in dose i zastavljene cilje do leta 2010 in koliko MW naj bi se postavilo. V letu 2005 revidirani cilji do leta 2010 so doseganje kapacitet: vetra (20,155 MW); fotovoltaike (400 MW); sprejemnikov son ne energije (4.9 milijon m2); son nih elektrarn z zrcali (500 MW) in biomase (1,695 MW). Na Hrvakem so sprejeli regulativo o minimalnem deleu elektrike iz OVE in kogeneracije. Njihovi cilji so slede i: Letna proizvodnja elektrike 2007-2010: 275 GWh iz OVE brez velikih elektrarn in
64
100 GWh kogeneracije. V letu 2010 pa: 1139 GWh ali ca. 400 MW RES (5,8% predvidene porabe elektrike); 400 GWh kogeneracija (2,1% o predvidene porabe elektrike). Da bi do leta 2010 dosegli 33,6 %, kot si je Slovenija zadala v nacionalnem programu, bi bilo potrebno sprejeti uradni odlok promocije OVE in dolo iti obvezne cilje na podlagi novo instaliranih MW ali proizvedenih GWh. Le ti bi morali biti potem na podlagi sprejetega odloka uvedeni tudi v prostorske na rte ob in in regij ter drave, kar bi postavljanje dolo enih objektov precej olajalo. Pri vzpostavljanji in pripravi prostorskih aktov je smiselna uporaba energetskega Geografsko-Informacijskega sistema (EnGis) kjer bodo zbrane priporo ene lokacije za postavitev elektrarn, kogeneracijskih in poligeneracijskih sistemov baziranih tako na fosilnih gorivih, kot na OVE. Za izhodi ne elene MW novih obratov OVE-E do leta 2020 so vzete vrednosti iz NEP 2004: Male HE 30 MW Biomasa: o SPTE na lesno biomaso 4 MW o SPTE na bioplin 30 MW Veter 40 MW Son ne elektrarne 0,7 MW Geotermalne 40 MW (v NEP ni cilja) Elektrarne na deponijski plin in iz istilnih naprav 20 MW (v NEP ni cilja). Navajam pa tudi oceno potrebnih novih obratov tehnologij pridobivanja elektrike in tudi toplote iz OVE dr. Petra Novaka, ki je bila objavljena v astniku Finance v prilogi Okolje in Energija v septembru 2007: e bi eleli - ob tem, da ostane koli ina potrebne primarne energije enaka - dose i 20odstotno zmanjanje porabe fosilnih goriv in s tem tudi manje emisije, bi morali podvojiti zdajnjo rabo OVE. Z OVE bi morali tako leta 2020 pokrivati skoraj 60 PJ - kar je okoli 16.700 GWh - potreb po energiji. To bi dosegli z vgradnjo: 3 milijonov m2 sprejemnikov son ne energije za toploto, 1,3 milijona m2 son nih celic, 120 vetrnic z 2,5 MW mo i, 13 geotermalnih elektrarn s 30 MW mo i in ve naprav za uporabo lesne biomase. "Da bi iz OVE pridobili 30 PJ dodatne energije, moramo v zeleno energijo v 13 letih vloiti 3,4 milijarde ," ocenjuje dr. Novak. Imamo zagotovljenih priblino desetkrat manj sredstev. "Do leta 2013 imamo za vso trajnostno energetiko na voljo priblino 27 milijonov na leto. ( asnik Finance, 2007). Cilji spodbud
65
Naveimo torej cilje spodbud na elene doseene MW razli nih elektrarn na OVE-E. Temu ciljem primerno bi bilo za oblikovati razli ne skupine posameznih odkupnih cen OVE-E. Male hidroelektrarne so po ve ini precej zastarele, potrebna bi bila obnova, tako predlagamo da se cene za male hidroelektrarne razdeli po nemkem vzoru na mHe do 1 MW na stare v obratovanju pred letom 2002, na obnovljene po letu 2002 in v obratovanju pred 2002 in pa na nove, v obratovanju po letu 2007. Enaka razdelitev bi bila tudi v razredu med 1 MW (oziroma 5MW) do 10 MW. Le da v tem razredu bi bila mona le premija, medtem ko v razredu do 1 MW bi bila mona le fiksna odkupna cena. Spodbujanje son nih elektrarn je potrebno lo iti na tri podro ja, ki med seboj niso vrednostno enakovredna. Postavitev elektrarne na zemlji e, ki ima namensko rabo kmetijskega zemlji a in podobno, onemogo i nadaljnjo rabo tega zemlji a in povzro a nepotrebne dodatne stroke in prepreke prostorskega razvoja. Ve je tevilo taknih elektrarn ni eleno, saj so monosti, da se elektrarne postavi na streho obstoje ih hi in fasad, precejnje in e isto neizkori ene. Tako predlagamo, da se razlikuje znotraj tarife za son ne elektrarne tri razrede glede na lokacijo postavitve in sicer: elektrarne integrirane v fasade stavb, elektrarne na stavbah ali kot protihrupne za ite ter ostale son ne elektrarne. Za za etek se ne bi definiralo tudi velikostnih razredov znotraj posameznih izbranih vrst son nih elektrarn. Kasneje bi bila smiselna razdelitev na do 50 kW, nad 50 kW do 5 MW in nad 5 MW. Pri elektrarnah, ki lahko prilagajajo svojo proizvodnjo glede na povpraevanje, je smiselno obdrati dvojno tarifo glede na del dneva v posameznih mesecih. To velja e posebej za elektrarne na biomaso in bioplin. Smiselno bi bilo tudi spodbujanje reevanja problema kmetijskih odpadkov pri kmetih s pomo jo bioplinskih postrojenj. Kmetje pove ini gradijo sisteme pod 1 MW, gledano z vidika velikosti kmetij in predpostavk, da se ne povezujejo med seboj. Predlagamo nekaj velikostnih razredov in sicer do 150 kW, 150-500 kW, 500 kW - 1 MW in nad 1 MW. Razlikujemo tako lahko tudi bioplin s kofermentacijo in brez kofermentacije. Kofermentacija naj za 10 % znia premijo za vse velikostne razrede bioplinskih naprav. Pri kogeneraciji iz lesene biomase bi bilo smiselno dolo iti e ceno toplote, ki bi bila do neke mere subvencionirana. S tem bi se spodbujalo tudi prodajo toplote in ne le proizvodnje elektrike.
66
8. Literatura in viri
1. Akcijski na rt za son ne elektrarne: Strokovne podlage za akcijski na rt priozvodnje elektri ne energije iz son ne energije. Projekt PV policy group, 2007. 2. Arne Klein et al.: Evaluation of different feed-in tariff design options- Best Practice paper for the International Feed-in Cooperation. Fraunhofer Institute Systems and Innovation Research, oktober 2006. 87 str. 3. Bundesgesetz, mit dem Neuregelungen auf dem Gebiet der Elektrizittserzeugung aus erneuerbaren Energietrgern und auf dem Gebiet der Kraft-Wrme-Kopplung erlassen werden (kostromgesetz) sowie das Elektrizittswirtschafts- und - organisationsgesetz (E1WOG) und das Energiefrderungsgesetz 1979 (EnFG) gendert werden (www.ove.at) 4. Brecl Kristijan, Topi Marko: Aktualne raziskave s podro ja fotovoltaike, 2005. 5. Communication from the Commission Energy for the Future: RENEWABLE SOURCES OF ENERGY - White Paper for a Community Strategy and Action Plan, 1997. 6. Dr. Julije Domac: New legislation for renewables in Croatia, Gornja Radgona, 2007. 7. Directive 2003/87/Ec Of The European Parliament And Of The Council Of 13 October 2003. 8. Dokument identifikacije investicijskega projekta za malo hidro elektrarno na Ljubljanici v tepanjskem naselju za podjetje Javna razsvetljava d.d., ApE d.o.o, 2005. 9. Evropsko zdruenje za male hidro elektrarne (http://www.esha.be/). 10. Green Paper Towards an European Strategy for the Security of Energy Supply, november 2000. 11. Interni model izra una viine odkupnih cen proizvedene elektri ne energije. 12. Interno gradivo ApE. 13. Kvalificirani proizvajalci elektri ne energije, Agencija za prestrukturiranje energetike. Ljubljana, 2003. 14. Kon no poro ilo projekta: Razvojni program Slovenije na podro ju kvalificiranih proizvajalcev elektri ne energije, Institut Joef Stefan 2001. 15. Kon no poro ilo projekta GreenNet, 2005. 16. Nacionalni energetski program (NEP), 2004. 17. Monosti postavitve bioplinske naprave na farmi Draenci, 2005. 18. Monost postavitve bioplinske naprave na Vipavskem (izraba bioplina ter komunalnih odpadkov), 2007 19. Potentials and cost for renewable electricity in Europe - The Green-X database on dynamic cost-resource curves, Report (D4) of the IEE project OPTRES: Assessment and optimisation of renewable support schemes in the European electricity market. 20. Ragwitz, M.; Held, A.; Sensfuss, F.; Huber, C.; Resch, G.; Faber, T., Haas R.; Coenraads, R.; Morotz, A.; Jensen, S.G.; Morthorst, P.E.; Konstantinaviciute, I.; Heyder, B.: OPTRES - Assessment and optimisation of renewable support schemes in the European electricity market. 2006. 21. Register kvalificiranih proizvajalcev RS, (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Register_KP1.ht m) 22. Sklep o cenah in premijah za odkup elektri ne energije od kvalificiranih proizvajalcev elektri ne energije, Ur. l . RS 8/2004.
67
23. Summary of RES markets and policy Germany: PROGRESS project / http://ec.europa.eu/energy/energy_policy/facts_en.htm 2006, 24. Summary of RES markets and policy Spain: PROGRESS project / http://ec.europa.eu/energy/energy_policy/facts_en.htm 2006, 25. tudija izvedljivosti za projekt daljinsko ogrevanje in soproizvodnja elektri ne energije in toplote na biomaso v kraju rna na Korokem. 26. tudija izvedljivosti za projekt daljinsko ogrevanje in soproizvodnja elektri ne energije in toplote na biomaso v kraju Nazarje. 27. tudija izvedljivosti za projekt soproizvodnja elektri ne energije in toplote na biomaso, Piroliza Kamnik. 28. Tehnoloka platforma za fotovoltaiko (www.pv-platforma.si) 29. Technology data for electricity and heat generating plants Danish Energy Authority, March 2005 30. Uredba o pravilih za dolo itev cen in za odkup elektri ne energije od kvalificiranih proizvajalcev elektri n energije, UR. L. RS 25/2002. 31. http://www.econtrol.at/portal/page/portal/ECONTROL_HOME/OKO/EINSPEISETARIFE/
68

Pregled Tehnologij in Stroškov Proizvodnje Elektri Ne Energije Iz OVE Ter Ocena Potrebnih Stroškov Spodbujanja

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Pregled Tehnologij in Stroškov Proizvodnje Elektri Ne Energije Iz OVE Ter Ocena Potrebnih Stroškov Spodbujanja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

KON NO PORO ILO

Ljubljana, oktober 2007

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Naro nik in financer:

Pogodba: Projektna skupina:

Vodja projekta: Franko Nemac, univ.dipl.in.

Direktor: Franko Nemac, univ.dipl.in.

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

VSEBINSKO KAZALO 1. IZHODI

OCENA ENERGETSKIH POTENCIALOV DO LETA 2020 __________________________53 OCENA POTREBNIH FINAN

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

6.2. Odpravljanje ovir __________________________________________________59

ITEV DOLGORO NEJE POLITIKE TARIF ZA POSAMEZNE OVE

7.1. Priprava strokovnih izhodi ________________________________________63

LITERATURA IN VIRI _________________________________________________67

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Slika 1: Intalirane kapacitete HE v Sloveniji

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Vir: Greennet, 2005

Direktor Komercialni vodja Direktor marketinga

hpe@andino-lj.si lidija.kozina@ibe.si franc.klemenc@litostro j-ei.si lucija.lesnik@montavar .si vladimir.kercan@turboi nstitut.si

1.2.2. Elektrarne na biomaso

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

2006 (poskusno obratovanje) (poskusno obratovanje)

1.900 552 6.750

Vir: Register kvalificiranih proizvajalcev.

Slika 2: Dinamika postavitev elektrarn na biomaso

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Vir: Tabele Seznam elektrarn na biomaso

2002 2003 2005

120 124 526

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Leto pridobitve statusa 2001 2001 2002

Nazivna mo elektrarne (kWe) 2.248 625 469

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Slika 4: Kumulativno vse son ne elektrarne v Sloveniji do leta 2006.

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Vir: Wikipedia, 2007

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Slika 6: Kaplanova turbina

Vir: Wikipedia, 2007

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Vir: GreenNet-EU27, ApE 2007

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Slika 10: Krivulja strokov proizvodnje SPTE na biomaso 1 MWe

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Vir: GreenNet-EU27, ApE 2007

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Slika 11: Krivulja strokov proizvodnje VE mo i 5 MWe

Vir: GreenNet-EU27, ApE 2007

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE

Slika 12: Krivulja strokov proizvodnje GE mo i 5 MWe

Pregled tehnologij in strokov proizvodnje elektri ne energije za posamezne OVE