Osnove Programa PLATEIA

OSNOVE PROGRAMA PLATEIA
CGS plus, inovativne informacijske in okoljske tehnologije d.o.o.
CGS plus d.o.o. Brnieva ulica 13, 1000 Ljubljana OSNOVE PROGRAMA PLATEIA Copyright 2005 CGS plus d.o.o.. Vse pravice pridrane. Naslov: Osnove programa PLATEIA Avtor: CGS Plus d.o.o. Leto izdelave: 2005 Tisk: CGS Plus d.o.o. Telefon: 01 530 11 00 Internet: www.cgsplus.si
Kazalo
1. TRANSFORMACIJA ZAPISOV ....................................................................................... 5 1.1 1.2 1.3 2. 3. 2.1 3.1 3.2 3.3 3.4 4. 5. PRIPRAVA PROJEKTA.......................................................................................... 5 PRETVORBA PODATKOV IZ ELEKTRONSKEGA INSTRUMENTA ............................. 8 VNOS TOK V RISBO........................................................................................ 14 VNOS TOK V RISBO........................................................................................ 20 DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE.................................................................... 23 VNOS NOVEGA TIPA TOKE............................................................................. 25 DOLOITEV NOVEGA TIPA POVEZAVE ............................................................. 28 VNOS POVEZAV MED TOKAMI ...................................................................... 32
PRETVORBA ZAPISOV IZ Plateia 5.0 v Plateia 6.0....................................................... 16 DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE IN NOVEGA TIPA POVEZAVE ................................ 22
IZRIS 3D ROBOV NA OSNOVI 2D RISBE IN VIINSKIH PODATKOV.............................. 34 QUICKSURF 5.1 ........................................................................................................ 39 5.1 5.2 5.3 5.4 IZRAUN DMR ................................................................................................. 40 IZRAUN IN RISANJE PLASTNIC........................................................................ 44 ROBOVI ........................................................................................................... 47 IZRAUN PROFILOV: ........................................................................................ 50 ....................................................................................................................... 54 TRASIRANJE OSI CESTE IN IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI DMR ..................... 54
6. 7. 8. 9. 10. 11.
OSI 6.1
IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI POSNETIH TOK V PROFILIH ................................... 74 VZDOLNI PROFIL ..................................................................................................... 81 8.1 IZDELAVA VZDOLNEGA PROFILA ZA NOVO GRADNJO.................................... 81 REKONSTRUKCIJE ..................................................................................................... 92 3D MODEL CESTE ..................................................................................................... 96 PRENI PROFILI....................................................................................................... 101 11.1 SAMODEJNO KOTIRANJE NPP ........................................................................ 122 11.2 PLANIMETRIRANJE......................................................................................... 122 11.3 IZVREDNOTENJE POVRIN ............................................................................. 127
12. 13. 14.
MAKRO .................................................................................................................. 128 UREJANJE OSI......................................................................................................... 130 PROMETNA OPREMA .............................................................................................. 135 14.1 ZAVIJALNE KRIVULJE ..................................................................................... 141
Osnove programa PLATEIA
1. TRANSFORMACIJA ZAPISOV
Transformacije ali prevedbe zapisov so funkcije, ki predelajo / prepiejo obstojee podatke o tokah iz ene oblike v drugo obliko oziroma datoteko. Pri tem je ukaz Prevedba zapisa -> XYZ (11C1) namenjen transformaciji kolonskih zapisov, ukaz Pretvorba podatkov iz elektronskega instrumenta (11C2) pa prevedbi zapisa, kakrno generira posamezni geodetski instrument, v obliko, ki jo razume program PLATEIA 6. Modul Situacija programa PLATEIA 6 je namenjen izdelavi geodetskih nartov za merila 1:100 do 1:10,000. Take narte lahko uporabimo kot osnovo za projektiranje cest in drugih nizkogradnikih objektov z drugimi moduli programa PLATEIA 6. Osnovni podatki za izdelavo geodetskih nartov z modulom Situacija programa PLATEIA 6 so geodetske toke, ki jih oditamo z geodetskimi instrumenti. Poleg podatkov o tokah lahko iz elektronskih instrumentov preberemo tudi podatke o povezavah med tokami, e so bili vneseni v geodetski instrument. Geodetske narte, izdelane s programom PLATEIA 6, lahko zdruujemo s skeniranimi narti. Ti morajo biti ustrezno umerjeni v koordinatni sistem. Zdruujemo lahko tudi narte, ki so bili vektorizirani ali digitalizirani. S pomojo modula Situacija programa PLATEIA 6 lahko v omejenem obsegu obdelujemo tudi geodetske narte, ki niso bili izdelani s programom PLATEIA 6. V nadaljevanju je prikazan postopek priprave novega projekta.
1.1
PRIPRAVA PROJEKTA
Projekt ali Projektni manager je sistem za upravljanje s podatki, ki nastajajo med projektiranjem s programom PLATEIA 6. Posamezni projekt ima svoje ime in opis. Gradbeni projekt, ki ga elimo raunalniko obdelati, sestavljajo tevilne risbe in drugi podatki, shranjeni v tekstovnih datotekah. Projektni manager ve, katere risbe in podatki pripadajo doloenemu projektu. Projektni manager olaja delo pri iskanju podatkov, ki se navezujejo na obdelovani projekt in hkrati poskrbi, da so podatki, ki jih uporabljajo razlini moduli v okviru enega projekta, konsistentni. Ko je posamezni modul programa PLATEIA 6.0 naloen, se moramo pred uporabo ukazov izbranega modula prijaviti na projekt. To naredimo s klicem ustreznega ukaza Projekt v posameznem modulu, in sicer: 11A1 ... za modul Situacija, 21A1 ... za modul Osi, 31A1 ... za modul Vzdolni profili, 41A1 ... za modul Preni profili, 50A1 ... za modul Prometna oprema.
Projektni manager je torej vgrajen v vsakega od osnovnih modulov programa PLATEIA 6.0: Situacija, Osi, Vzdolni profili, Preni profili in Prometna oprema. Vsak izmed omenjenih modulov ima na vrhu svojega viseega menija vgrajeno skupino ukazov z imenom Projekt. V njej se nahajajo naslednji ukazi: Projekt Delovno podroje projekta Doloitev standarda za izgled nartov -5-
Osnove programa PLATEIA Doloitev raunskega standarda Ikone
Ukaz PROJEKT iz skupine Projekt moramo sproiti v naslednjih primerih: ko zaenjamo s programom PLATEIA 6.0 obdelovati novo risbo, ko elimo prvi s programom PLATEIA 6.0 obdelovati obstojeo risbo, ki ni bila izdelana v programu PLATEIA 6.0, ko elimo risbo, ki smo jo obdelovali z enim od modulov programa PLATEIA 6.0, v nadaljevanju obdelovati z ukazi drugega modula programa PLATEIA 6.0 (na primer, ko elimo v risbo, izdelano z modulom Situacija, izrisati osi z modulom Osi).
Postopek doloitve Projekta: V Geo engineering izberemo PLATEIA 6 \ Situacija (11A1) 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A).
in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt.
2. Izberemo Novi projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt..V File name vpiemo ime projekta Tut1.prj in pritisnemo Save.
-6-
3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta.To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.
4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor1 in potrdimo z OK.
-7-
5. Ko smo doloili delovno podroje C:\TUTORIAL\ Tutor1\ pritisnemo v Geo Engineering Projekt OK.
S tem smo doloili projekt Tut1 in delovno podroje projekta Tut1.
1.2
PRETVORBA PODATKOV IZ ELEKTRONSKEGA INSTRUMENTA
Sodobni geodetski instrumenti imajo monost shranjevanja podatkov o merjenih tokah. Te lahko s posebnim programom prenesemo iz instrumenta v raunalnik. Ko so podatki zapisani v datoteki, jih lahko z ukazom Pretvorba podatkov iz elektronskega instrumenta (11C2) pretvorimo v obliko DET (polarni zapis detajlnih tok) ali pa v obliko XYZ (izraunane koordinate posnetih tok). Datoteka DET slui izraunu detajlnih tok z ukazom Izraun detajlnih tok <- POL, DET -> XYZ (11D1), datoteka XYZ pa izrisu tok z ukazom Paketni vnos tok <- XYZ (11F1). 1. Izberemo ukaz Situacija\ Transformacija zapisov\ Pretvorba podatkov iz elektronskega instrumenta (11C2).
-8-
2. Po zagonu se odpre dialogno okno Pretvorbo podatkov iz elektronskega instrumenta.
3. Izberemo proizvajalca in model instrumenta in pritisnemo Naprej. V naem primeru gre za proizvajalca Leica in tip Leica Format08.
-9-
Osnove programa PLATEIA 4. Izberemo Vhodna datoteka
5. Izberemo datoteko Leica_Format08_Cartesian.src pritisnemo Open.
6. V spodnji vrstici se izpie pot do Vhodne datoteke in pritisnemo Naprej.
7. Ko smo doloili Vhodno datoteko, moramo doloiti e format podatkov oz. Vhodne podatke, tako da izberemo Kartezijevi. Poleg formata podatkov lahko s tipko Nastavitve poljubno nastavimo posamezni instrument.
- 10 -
8. Ko pritisnemo Nastavitve se odpre novo okno Settings for Leica (cartesian).
9. Pritisnemo Load settings za nalaganje predhodno shranjenih nastavitev in iz dialognega okna Open izberemo Leica_Format08_Cartesian.ini in pritisnemo Open.
Nastavitve lahko shranimo za kasnejo uporabo s tipko Shrani nastavitve ali e shranjene
- 11 -
Osnove programa PLATEIA naloimo s tipko Naloi nastavitve.
Potrdimo z OK in pritisnemo Naprej. 10. Odpre se novo dialogno okno in pritisnemo Izhodna datoteka. V tem oknu podamo e ime in pot izhodne datoteke, ki naj bo XYZ ali DET:
- 12 -
Osnove programa PLATEIA 11. Napiemo izhodno datoteko Leica_Format08_Cartesian.xyz in pritisnemo Open.
12. V spodnji vrstici se izpie pot do Izhodne datoteke in pritisnemo Konaj.
13. Program ponovno vpraa po Ponovni pretvorbi ali Izhod. Pritisnemo Izhod.
S pritiskom na tipko Izhod se pretvorba izvede in program zapie izhodno datoteko. Izgled datoteke Leica_Format08_Cartesian.xyz: # SEKCIJA1 26528.660 26127.791 26305.892 25882.223 26127.820 25732.154 26127.823 25882.293 25643.421 26305.791 26305.803 26729.562 50034.154 49491.311 49746.694 49186.072 49491.446 49107.731 49491.442 49186.207 49077.579 49746.596 49746.574 50447.726 274.769 0 286.593 0 280.004 0 294.164 0 286.574 0 295.597 0 286.554 0 294.108 0 300.545 0 305.270 0 305.227 0 297.171 0 P2 P4 P3 P5 P4 P6 P4 P5 P7 P3 P3 P1A 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
- 13 -
Osnove programa PLATEIA 26528.597 26819.463 26729.563 26929.806 26819.454 26836.737 26654.003 27003.334 50034.083 50741.707 50447.727 51174.005 50741.711 50807.492 50802.744 51395.911 300.004 0 294.656 0 297.208 0 290.738 0 294.681 0 280.500 0 308.103 0 275.537 0 P2 P1N P1A P2N P1N 10461 T237 10463 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1.3
VNOS TOK V RISBO
Vnos tok v situacijski nart je eden najpomembnejih ukazov v modulu Situacija programa PLATEIA 6. Poleg branja podatkov o tokah iz datoteke XYZ so na razpolago tudi drugi ukazi, s katerimi lahko vnaamo posamezne ali ve tok naenkrat. Na osnovi prejnje vaje bomo v naslednji vnesli toke Leica_Format08_Cartesian.xyz v risbo. 1. Izberemo ukaz Situacija\ Toke\ Paketni vnos toke < - XYZ (11F1). Ukaz prebere vhodno datoteko XYZ in v nart situacije izrie toke. e se v datoteki XYZ nahajajo tudi podatki o povezavah med tokami, potem ukaz 11F1 izrie tudi povezave. Ukaz Paketni vnos tok (11F1) priredi tokam in povezavam vrednosti atributov, ki so zapisani v datoteki XYZ.
2. Odpre se dialogno okno Paketni vnos tok, pritisnemo >>Toke
- 14 -
Osnove programa PLATEIA 3. S pritiskom na Toke se odpre dialogno okno Vhodna datoteka. Izberemo datoteko Lecia_Format08_cartesian.xyz in pritisnemo Open.
4. Potrdimo z OK.
5. S tem postopkom smo vnesli toke v risbo.
- 15 -
2. PRETVORBA ZAPISOV IZ Plateia 5.0 v Plateia 6.0

Pri prehodu iz programa Plateia 5 na program Plateia 6 se je spremenila struktura doloenih tipov datotek. Datoteko iz Plateie 5 je mogoe pretvoriti v zapis Plateie 6 z uporabo arovnika za pretvorbo formata datotek. Ponovimo postopek za doloitev projekta: 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt.
T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering . V File name vpiemo ime projekta Tut2.prj in pritisnemo Save. Projekt 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ in potrdimo z OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut2 in delovno podroje projekta Tut2. Vhodni podatki za pretvorbo iz Plateie 5 v Plateio 6, se nahajajo na C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ Tutor2.xyz. 1. Zaenemo z ukazom11A51 arovnika za pretvorbo formata datotek.
- 16 -
Osnove programa PLATEIA 2. Odpre se dialogno okno arovnik za pretvorbo datotek in pritisnemo Naprej.
3. Izberemo tip datoteke, ki jo elimo prevesti. V naem primeru izberemo XYZ in pritisnemo Naprej.
4. Datoteko izberemo, tako da pritisnemo Prebrskaj>>.
- 17 -
Osnove programa PLATEIA 5. Odpre se dialogno okno arovnik za pretvorbo datotek in doloimo pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ Tutor2.xyz in pritisnemo Open.
6. Program pokae izbrano datoteko in pritisnemo Naprej.
7. arovnik nas vpraa po datoteki pp_denun.blk (datoteka se obiajno nahaja v podroju kjer je instalirana Plateia 5). Izberemo Ne uporabi datoteke pp_defun.blk in pritisnemo Naprej.
- 18 -
8. V naslednjem koraku Priredimo ifre tokam.
9. S tipko Izberi direktorij>> pokaemo podroje definicij tok programa Plateia 6. Obiajno gre za podroje ...\ CGSApps6\ Toke. e boste izbrali pravilno podroje se bodo v seznamu Toke pojavile vse toke, ki so definirane v programu Plateia.
- 19 -
Osnove programa PLATEIA 10. V rubriki ifre, izberemo 1 in v rubriki Toke, izberemo PK_PT in pritisnemo Priredi (=). Podobno ponovimo tudi za 0, le da v rubriki Toke izberemo PK_DT in pritisnemo Priredi (=). Tako smo doloili, da ifri 1 iz zapisa Plateie 5 ustreza poligonska toka, medtem ko ifri 0 ustreza detajlna toka. Na koncu postopka pritisnemo Naprej.
T
11. V zadnjem koraku izberemo ime izhodne datoteke. Na voljo imamo tri monosti. Izberemo: Imenu stare datoteke dodaj 6 in pritisnemo Konaj.
12. Program ponovno vpraa po ponovni prevedbi. Izberemo Konaj.
S tem se zakljui postopek za pretvorbo podatkov.
2.1
VNOS TOK V RISBO

1. Sedaj lahko pretvorjene toke vnesemo v risbo z ukazom Situacija\ Vnos tok\ PAKETNI VNOS TOK < - XYZ (11F1).
- 20 -
Odpre se dialogno okno Paketni vnos tok. 2. S pritiskom na >>Toke doloimo pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor2\ Tutor26.xyz in potrdimo z OK.
3. Tako smo vnesli toke Tutor26.xyz v risbo. Rezultat prikazuje spodnja slika.
- 21 -
3. DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE IN NOVEGA TIPA POVEZAVE

Modul Situacija vsebuje standardno vgrajene in dodatne tipe tok, ki jih doloi uporabnik sam. V programu PLATEIA 6 sta standardno vgrajena dva tipa tok: PK_TP... poligonska toka, PK_DP ... situacijska ali detajlna toka.
Dodatno si uporabnik lahko doloi poljubno tevilo tipov tok, ki imajo poljubno geometrijo (izgled) in poljubno tevilo atributov. Za vse toke velja, da morajo vsebovati dva obvezna atributa, in sicer: OZNAKA ... oznaka toke, VISINA ... nadmorska viina.
Poligonske in situacijske toke imajo dodatno vgrajena e dva atributa: PR_PROF ... tevilka prenega profila, v katerem lei toka, SIMBOL_PP ... simbol za izris v prenem profilu.
Atributa PR_PROF in SIMBOL_PP imata poseben pomen za toke, ki so posnete v profilih pravokotno na vzdolno os. PR_PROF ali tevilka prenega profila je pomemben podatek, ki ga uporablja na primer ukaz Zapis profilov iz tok situacije (21K6) v modulu Osi za izloanje vzdolnega in prenih profilov iz tok situacije. SIMBOL_PP pa je atribut, ki oznauje pomen posnete toke v prenem profilu, na primer rob ali os ceste in podobno. Ta podatek izkoria na primer ukaz Izraun tangent/nivelete (31O2) v modulu Vzdolni profili za potrebe rekonstrukcij cest. Dodatno doloeni tipi tok imajo lahko poljubne atribute, na primer viina pokrova jaka, njegova globina, irina in podobno. Tipe tok in atribute doloamo z ukazom Doloitev nove toke (11E3) ali Doloitev nove toke na osnovi obstojee (11E4). Uporabniko definirane toke lahko uporabimo za reevanje razlinih prostorskih in inenirskih problemov. Katastri komunalnih naprav so primer projektov, kjer lahko dobro izkoristimo Plateine toke. Z dobro premiljeno podatkovno strukturo tok lahko doseemo njihovo iroko uporabnost. Ponovimo postopek za doloitev projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt
T
2. Izberemo Novi projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut3.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z dvakratnim pritiskom na ali na drugo vejo pod Nastavitvami.
4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor3 in pritisnemo OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor3\ pritisnemo v Geo Engineering Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut3 in delovno podroje projekta Tut3.
- 22 -
3.1
DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE
Poleg poligonskih in detajlnih tok, ki so v modulu Situacija programa PLATEIA 6 standardno vgrajene, lahko z ukazom Doloitev nove toke doloimo nov tip toke s poljubnim izgledom, geometrijo in atributi. Atributa Oznaka in Viina toke sta obvezna atributa. Poleg njiju ima toka lahko poljubno tevilo drugih atributov. Atributi so lahko vidni ali nevidni. 1. Nariemo geometrijo toke. Geometrijo toke izriemo z obiajnimi AutoCad ovimi ukazi, kot so Line, Arc in podobno.
2. Poenemo ukaz Situacija \ Tip toke\ Doloitev novega tipa toke (11E3). 3. Po pritisku se odpre dialogno okno za Doloitev novega tipa toke. V zavihku Splono vpiemo naslednje podatke: Ime toke: JASEKK. Pritisnemo gumb Izberi grafiko, oznaimo narisano geometrijo toke in pritisnemo Enter. Pritisnemo gumb Toka vnosa, oznaimo preseie diagonal in pritisnemo Enter.
- 23 -
Osnove programa PLATEIA V zavihku Atributi doloimo dva nova atributa:
Pritisnemo tipko Dodaj. Odpre se dialogno okno Lastnosti atributov. V dialogno okno vpiemo novi atribut z imenom GLOBINO, ki jo oznaimo Nevidno kar pomeni, da atribut v risbi ne bo viden. Atribut vstavimo na Layer 10_GLOBINA-TOKE in potrdimo z OK.
Ponovimo postopek za dodajanje atributov, le da tokrat vnesemo kot novi atribut MATERIAL, oznaimo Nevidno. Vstavimo na Layer 10_MATERIAL-TOKE in pritisnemo OK.
- 24 -
Konni izgled mape Atributi. Potrdimo z OK in s tem smo doloili Novi tip toke.
3.2
VNOS NOVEGA TIPA TOKE
Poenemo Situacija\ Vnos toke\ Vnos posamezne toke.
- 25 -
Osnove programa PLATEIA 1. Z miko kliknemo na delovno povrino in odpre se dialogno okno Vnos posamezne toke.
2. Pritisnemo PK_DT za doloitev aktivnega tipa toke.
3. Odpre se dialogno okno Aktivni tip toke in pritisnemo Izberi.
- 26 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odpre se dialogno okno Izberi tip toke, oznaimo JASEKK.dwg in pritisnemo Open.
5. Aktivni tip toke je sedaj nastavljen na JAEKK. Pritisnemo OK.
6. Odpre se okno Vnos posamezne toke, v njega vpiemo: VIINO: 300 GLOBINA: 1m MATERIAL: BETON Potrdimo z OK
- 27 -
7. Pritiskamo po delovni povrini in spreminjamo globino,viino in material. Izgled JASKKA:
3.3
DOLOITEV NOVEGA TIPA POVEZAVE
- 28 -
Osnove programa PLATEIA Poenemo ukaz Situacija\ Tipi povezav\ Doloitev novega tipa povezave (11H2).
1. Odpre se dialogno okno Doloitev tipa povezave
1. V Splono vpiemo: Ime: CEV Izberemo tip linije: DASHDOTX2,Dash dot(2x)
- 29 -
2. V Atributi pritisnemo Dodaj.
in odpre se delovno okno Attribute property v katerega vpiemo lastnosti CEVI: Ime: MATERIAL Ravnina: 10_MATERIAL-POVEZAVA Vidnost: Off Potrdimo z OK.
- 30 -
3. Postopek ponovimo e za PREMER, NAKLON in DOLINO, le da je v teh primerih Vidnost:On.
Tako smo vnesli novo povezavo v bazo povezav. V dialognem oknu Doloitev tipa povezave izberemo gumb OK.
- 31 -
3.4
VNOS POVEZAV MED TOKAMI
Poenemo ukaz Situacija\ Vnos povezav med tokami\ INTERAKTIVNI VNOS POVEZAV (11I2).
1. V ukazno vrstico vnesemo: Tip povezave/Ravnina/Oznaka/<Toka>: t Izberemo opcijo Tip povezave Odpre se dialogno okno Linije, postavimo se na Skupine in z drsnikom, izberemo POVEZAVE Z ATRIBUTI.
- 32 -
2. Izberemo CEV in potrdimo z OK.
3. Kliknemo na delovno povrino in oznaimo prvo in drugo toko. V ukazno vrstico vnesemo: Izbrani tip linije: CEV
Tip povezave/Ravnina/Oznaka/<Toka>: Potrdimo opcijo Toka s pritiskom na Enter Oznaka/<Toka>: Potrdimo opcijo Toka s pritiskom na Enter Vnesemo podatke o povezavi: MATERIAL:BETON PREMER:100 NAKLON:2 DOLINA:103.5
- 33 -
Osnove programa PLATEIA Oznaka/<Toka>: Ukaz konamo z Enter 4. Izrisana povezava:
4. IZRIS 3D ROBOV NA OSNOVI 2D RISBE IN VIINSKIH PODATKOV

Ukaz je odlien pripomoek pri risanju 3D robov v primerih, ko imamo na razpolago 2D DWG risbe, ki niso bile izdelane s programom PLATEIA in iz katerih bi eleli v naslednjem koraku izraunati digitalni model reliefa. Odpremo sliko na C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ Tut4.dwg.
Ponovimo postopek doloitve Projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt.
T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut4.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na
- 34 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ in pritisnemo OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut4 in delovno podroje projekta Tut4. 1. Izberemo ukaz 11K3.
2. Odpre se dialogno okno Izris 3D robov na osnovi 2D risbe.
Pritisnemo tipko Izberi 2d linijske objekte in v risbi oznaimo linijske objekte (modre rte).
- 35 -
3. Odpremo mapo Toke v datoteki
in izberemo >>XYZ Vhodna datoteka. Pokaemo pot do datoteke Tut4.xyz in pritisnemo Open. Izpie se pot do vhodne datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor4\ Tut4.xyz.
- 36 -
4. V mapi Nastavitve lahko nastavimo Natannost interpoliranja kronih lokov in Toleranco.
Spodnja slika prikazuje oba primera. Toleranca je oznaena z a. Npr.: e je a=2m bo program povezal poligon v danem radiju na isto toko.
- 37 -
Izberemo toleranco a= 2m in pritisnemo OK.
5. Konni rezultat je dvig plastnic na podano Z koordinato. Tako dvignjene plastnice je mogoe uporabiti kot robove v programu QuickSurf za izdelavo digitalnega modela reliefa.
- 38 -
5. QUICKSURF 5.1
QuickSurf 5.1 je program za obdelavo in analizo digitalnih modelov reliefa (DMR). Na osnovi koordinat tok in lomnih rt robov izrauna trikotno mreo, ki se najbolje prilagaja dejanskemu stanju reliefa. Trikotna mrea, izraunana s postopkom, znanim pod imenom Deloney-eva triangulacija, je osnova za izraun plastnic, prerezov in volumnov. Postopek uporabe programa QuickSurf je obiajno naslednji: najprej program naloimo z ukazom NALOI (11L1). Podatke za izraun DMR lahko beremo s tremi ukazi: BRANJE TOK <- XYZ (11L2) preita obiajne toke iz datoteke, Izvleek tok iz risbe (11L2) je alternativa ukazu 11L2 in prebere toke iz risbe, Izvleek robov iz risbe (11L3) pa je pomemben ukaz, s katerim preberemo robove oz. robne toke ali robne pogoje za izraun DMR. Podani robovi prisilijo trikotno mreo, da le-ta pravilno sledi terenskim robovom, kakrni so na primer robovi cest, jarkov, zidov, teras, drugih terenskih prelomnic in podobno. Ko so podatki o tokah in robovih vneeni, izraunamo trikotno mreo z ukazom TRIKOTNA MREA (11L7). Nato pa lahko uporabljamo ukaze za izraune plastnic, profilov, volumnov in druge ukaze programa QuickSurf.
- 39 -
5.1
IZRAUN DMR
Ponavadi si pri pripravi podatkov pomagamo s skenirano karto podroja, na kateri so narisane plastnice in viinske toke. Preko plastnic nariemo polilinijo in ji na koncu doloimo tudi ustrezno viino, ki jo preberemo iz karte. Enak postopek naredimo za vse plastnice. Izraunani DMR bo natanneji, e so plastnice izrisane za im manje viinske intervale. Ker je postopek priprave precej dolgotrajen, so osnovni podatki e pripravljeni v risbi C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DTocke.dwg. Risbo vnesemo z ukazom Open. Izberemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DTocke.dwg in pritisnemo Open.
Odpre se :
Risbo prijavimo na projekt: 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt.
T
- 40 -
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut5.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ in pritisnemo OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut5 in delovno podroje projekta Tut5. 1. Naloimo QuickSurf 5.1, tako da se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI (11L1)
Izpis v ukazni vrstici: Nalagam QuickSurf...Reading from configuration D:\Program Files\cgsa slo\2004\Quicksurf\qs.qcf Reading color mapping from file "STDQS" Loading lisp, Please Wait... Loading lisp, Please Wait... QuickSurf 5.1 je potrebno naloiti vsaki, ko ugasnemo PLATEIO. 2. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ Branje tok iz elementov risbe (11L3), izberemo vse elemente,ki se nahajajo na delovni povrini
- 41 -
e ste pravilno izbrali vse toke, se v ukazni vrstici izpie: 1689 points total in surface e ne, ponovite ukaz Branje tok iz elementov risbe (11L3). 3. V naslednjem koraku vklopimo risalno ravnino ROB (spodnja slika), na katerem je zrisana meja DMR - ja. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ Meja (11L6) oznaimo narisano polilinijo v zeleni barvi.
Izpis v ukazni vrstici: Select objects: Oznaimo polilinijo in potrdimo z Enter 4 points from 1 polylines Ukaz Meja (11L6) se uporablja za doloanje obmoja obdelave digitalnega modela reliefa. Pri tem moramo izbrati zaprto poligonsko rto, ki omejuje omenjeno obmoje (AutoCAD ov ukaz Pline). Omejevanje obmoja obdelave DMR je koristno in potrebno v ve primerih:
- 42 -
Osnove programa PLATEIA Ko elimo izraunati DMR in plastnice le v izbranem obmoju; Ko elimo prepreiti, da bi se DMR tvoril v obmojih, kjer ni dovolj znanih tok; Ko elimo iz obravnavanega obmoja DMR izloiti izbrane povrine (objekti, parkiria,itd.).
4. Zatem izriemo TRIKOTNA MREA....TIN. Poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ TRIKOTNA MREA (11L7). V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>: Potrdimo z Enter. None/Show/Draw/Redraw <Show>?D Izberemo opcijo Draw. Lines/3dFaces/Polyface <Polyface>: Potrdimo izbrano opcijo Polyface. Select Invisiblity... All/Interior/None <None>: Potrdimo opcijo None. Izrisana trikotna mrea:
5. Risbo si lahko pogledamo v 3D z AutoCAD-ovim ukazom View.
Program je izraunal DMR s trikotnimi elementi. Po konanem ukazu se prikae trikotna
- 43 -
Osnove programa PLATEIA mrea, ki z barvami prikae potek terena (dolina modro, hrib - zeleno). Trikotna mrea je narisana na risalni ravnini 10_MREZA_TIN. 6. Z ukazom Situacija\ QuickSurf 5.1\ SHRANI DIGITALNI MODEL RELIEFA - > QSB (11LJ) se shrani izraunani digitalni model reliefa na disk v datoteko tipa QSB. Izpis v ukazni vrstici: Surface name/'*' for All Surfaces <.>: Potrdimo z Enter Odpre se dialogno okno Write QSB File in pritisnemo Save.
5.2
IZRAUN IN RISANJE PLASTNIC

1. Odpremo risbo C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DPoints in prijavimo na Projekt, tako da se postavimo na Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT.
T
2. Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt in potrdimo z OK. 3. Izberemo Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI (11L1) s tem smo naloili QuickSurf 5.1. 4. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ itaj digitalni model terena < - QSB (11LK). 5. Odpre se dialogno okno Read QSB file. Pokaemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ TUTOR5\ 3DPoints.qsb in pritisnemo Open.
- 44 -
Izpis v ukazni vrstici: 1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR5\3DTocke.qsb '*' to not load/Surface name <.>: Potrdimo z Enter DMR je sedaj v pomnilniku raunalnika, vendar na sliki zaenkrat e ni sprememb. 6. V ukazno vrstico vnesemo risalno ravnino ROB, na katerem je izrisana meja DMR. Ponovno se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ Meja (11L6) in oznaimo polilinijo v zeleni barvi. 7. Po konanem predhodnem postopku se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ PLASTNICE (11LA). V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>: Potrdimo z Enter None/Show/Draw/Redraw <Show>?d Izberemo opcijo Draw Close all <No>: Potrdimo opcijo No
- 45 -
Osnove programa PLATEIA 8. Izris plastnic:
9. e elimo izboljati preglednost narta, lahko plastnice v doloenem viinskem intervalu poudarimo tako, da jih s prestavljanjem na drugo risalno ravnino obarvamo v drugo barvo ali jih odebelimo. To naredimo z ukazom Poudarjanje plastnic (11LB). Doloimo novo risalno ravnino 10_PLASTNICE-TUTORIAL (postopek za doloitev novega Layer) in izklopimo risalni ravnini PS_PLASTNICE in ROB. Poenemo ukaz 11LB. V ukazno vrstico vnesemo: Index interval <5>: Potrdimo opcijo 5 Index layer <unchanged>: 10_PLASTNICE-TUTORIAL Vpiemo ime Layerja na katerega se bojo izrisale plastnice Index width <1>: 10 Vpiemo 10 RETURN to select all or Select objects: Specify opposite corner: 156 found 10. Izgled risbe:
11. Izris viinskih kot naredimo z ukazom Viinsko oznaevanje plastnic s pokazovanjem tok (11LC). Pri tem pokaemo toke na plastnicah ali v njihovi bliini, podamo pa tudi viino
- 46 -
Osnove programa PLATEIA teksta za viinske kote.
V ukazno vrstico vnesemo: Label location: Z miko pokaemo toko na plastnici ali v bliini plastnice, in izpie se viinska kota. Postopek ponovimo za poljubno tevilo plastnic. Konamo z ukazom Enter. Text height <0.2>: 10 Vpiemo viino teksta 10 in potrdimo z Enter
5.3
ROBOVI
1. Odpremo pripravljeno risbo 3DRobovi.dwg, ki se nahaja na C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DRrobovi.dwg
- 47 -
2. Odpre se slika na kateri so izrisane plastnice, in osi cestia. Vse rte leijo na svoji viini.
3. Risbo 3DRobvi prijavimo na projekt, tako da se postavimo na Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT. Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt in potrdimo z OK. 4. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI (11L1). 5. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Izvleek tok iz elementov risbe (11L3). Oznaimo vse plastnice. Pazimo, da ne oznaimo rt, ki predstavljajo robove ceste. Pomagamo si tako, da izklopimo risalno ravnino ROBOVI. Potrdimo z Enter.
- 48 -
Izpis v ukazni vrstici: 1693 points total in surface. 6. Vkljuimo risalno ravnino ROBOVI in poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Izvleek robov iz risbe (11L4). Z miko pokaemo vse tri modre rte in zakljuimo z Enter.
Izpis v ukazni vrstici: 1481 additional points added to current surface 7. Poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ TRIKOTNA MREA.....TIN (11L7). V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>: Potrdimo z Enter None/Show/Draw/Redraw <Show>?d Izberemo opcijo Draw Lines/3dFaces/Polyface <Polyface>: Potrdimo izbrano opcijo Polyface Select Invisiblity... All/Interior/Between breaks/None <None>:
- 49 -
Osnove programa PLATEIA Potrdimo opcijo None Creating polyface points, Please Wait... Creating faces... Izgled slike
8. Shranimo TRIKOTNO MREO, tako da se postavimo na SHRANI DIGITALNI MODEL RELIEFA > QSB (11LJ). Izpis v ukazni vrstici: Surface name/'*' for All Surfaces <.>: Potrdimo z Enter Odpre se dialogno okno Write QSB File in pritisnemo Save.
5.4
IZRAUN PROFILOV:
Za izraun profilov je potreben digitalni model reliefa, ki smo ga naredili v prejnji vaji. 1. Odpremo novo risbo.
- 50 -
Osnove programa PLATEIA 2. Prijavimo se na projekt Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT. Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt in potrdimo z OK. 3. Poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ itaj digitalni model terena < - QSB (11LK) 4. Odpre se dialogno okno Read QSB file. Pokaemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor5\ 3DTocke.qsb in pritisnemo Open.
Izpis v ukazni vrstici: 1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR5\3DTocke.qsb '*' to not load/Surface name <.>: Potrdimo z Enter. DMR je sedaj v pomnilniku raunalnika, vendar na sliki zaenkrat e ni sprememb. 5. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Trikotna mrea (11L7) V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>: Potrdimo z Enter None/Show/Draw/Redraw <Show>?d Izberemo opcijo Draw Lines/3dFaces/Polyface <Polyface>: Potrdimo izbrano opcijo Polyface Select Invisiblity... All/Interior/None <None>: Potrdimo opcijo None Creating polyface points, Please Wait... Creating faces...
- 51 -
Osnove programa PLATEIA 6. Izrisana trikotna mrea:
7. Za izraun v tem primeru poljubnega profila, moramo najprej izrisati polilinijo. V ukazno vrstico vnesemo: Command: pline V ukazno vrstico vpiemo Pline Specify start point: Z miko podamo prvo toko (poljubno toko) Current line-width is 0.0000 Specify next point or [Arc/Halfwidth/Length/Undo/Width]: Z miko podamo drugo toko (poljubno toko) Specify next point or [Arc/Close/Halfwidth/Length/Undo/Width]: Z miko podamo tretjo toko (poljubno toko) in zakljuimo z Enter
- 52 -
Osnove programa PLATEIA 8. Na mrei se izrie polilinija , ki jo bomo uporabili za izraun profila.
9. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Polaganje osi na teren (11LH). V ukazno vrstico vnesemo: Surface <.>: Potrdimo z Enter Return to select all visible or Select objects: 1 found Pokaemo narisano polilinijo in potrdimo z Enter Select objects: Using a step size of 9.888109 10. Izberemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ Shematini izris profila (11LI). Pokaemo narisano polilinijo in potrdimo z Enter. V ukazno vrstico vnesemo: Select objects: 1 found Pokaemo narisano polilinijo Select objects: Vertical multiplier <1>: 20 Vnesemo 20 Text size for labeling <15>: Potrdimo z Enter
- 53 -
Osnove programa PLATEIA Base elevation for grid/Auto <Auto>: Potrdimo z Enter Draw a grid background <Yes>: Potrdimo z Enter Vertical spacing <1>: Potrdimo z Enter Vertical labeling interval <2>: Potrdimo z Enter Horizontal spacing <40>: Potrdimo z Enter Horizontal labeling interval <5>: Potrdimo z Enter Select origin point: Z miko podamo toko na risbi, kjer elimo, da se izrie profil. 11. Izrisan preni profil:
Horizontalna os predstavlja stacionao nae osi, vertikalno pa os nanesene nadmorske viine.
6. OSI
OSI - modul programa PLATEIA 6.0 je namenjen projektiranju osi cest, vendar se z njim lahko projektirajo tudi osi eleznic, vodotokov in podobno. Modul Osi omogoa interaktivno ali paketno projektiranje horizontalnih elementov vzdolne osi ter enostavno manipulacijo z njimi. Pomoni elementi - tangente in kronice so konstrukcijski elementi za projektiranje vzdolne osi ceste. Glavni elementi vzdolne osi - preme, kroni loki, prehodnice in delne prehodnice, postavljeni v smiselnem zaporedju, doloajo vzdolno os ceste.
6.1
TRASIRANJE OSI CESTE IN IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI DMR
Z uporabo funkcij programa QuickSurf lahko osi projiciramo na digitalni model reliefa ter zapiemo vzdolne in prene profile terena v datoteke. Ponovimo postopek za doloitev projekta: 1. Izberemo ukaz Osi\ PROJEKT\ PROJEKT (21A) in odpre se Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut6.prj in pritisnemo Save.
- 54 -
Osnove programa PLATEIA 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor6\ in potrdimo z OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ TUTOR6\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut6 in delovno podroje projekta Tut6. 1. Doloimo Merilo za izris situacijskega narta. Poenemo ukaz Osi\ MERILO (21B) in odpre se dialogno okno Nastavitev merila in potrdimo z OK.
Nastavitev merila vpliva na velikost naslednjih oznak elementov osi: oznake glavnih elementov osi, oznake prenih osi, oznake vzdolne osi, oznake vertikalnih elementov.
Nastavitve merila za izris situacijskega narta na risalniku se dodatno nastavlja v dialognem oknu AutoCAD-ovega ukaza PLOT. 2. Poenemo ukaz Osi\ Doloitev osi\ Upravljalec osi (21C1). Odpre se dialogno okno Upravljalec osi. Pritisnemo gumb Nova. S tem bomo definirali ime nove osi in njene lastnosti. Ime osi: vpiemo OS_TUT Potrdimo z OK.
- 55 -
Ukaz je namenjen upravljanju z osmi, ki so prisotne v risbi. Preden zanemo s projektiranjem nove osi, jo moramo definirati, ji doloiti zaetne lastnosti (opis, stacionaa, smer) in jo doloiti kot trenutno os. V nadaljevanju se vsi ukazi modula PLATEA-Osi nanaajo na trenutno os. Katera os je trenutno aktivna lahko kontroliramo v statusni vrstici. Ukaz tudi omogoa naknadno spreminjanje lastnosti posameznim osem (ko so elementi osi e narisani). Na koncu potrdimo z OK.
S postopkom smo doloili os pripadajoemu projektu. 3. Z ukazom Kategorija ceste (21C2) nastavimo kategorijo ceste in vrsto terena. Na podlagi teh dveh parametrov se doloi raunska hitrost, ki je merodajna pri kasneji kontroli ustreznosti elementov osi raunskemu standardu. Kategorija ceste: Cesta 3.razreda Vrsta terena: Grievnat
- 56 -
4. Z ukazom Trakovi (21C3) osi doloimo poljubno tevilo trakov, njihovo irino in oznako. Izraz trak lahko predstavlja doloene elemente cestnega telesa (prometni pasovi, eleznike proge, kolesarske steze, plonike,...).
5. Pritisnemo Dodaj (desno) in odpre se dialogno okno Parametri, v katerega vnesemo: Oznaka: PLONIK irina: 2 Vozni pas: Ne Potrdimo z OK
- 57 -
Osi smo doloili e en trak z oznako PLONIK. Trakove doloamo posebej za levo in desno stran glede na os. Na vsaki strani je lahko poljubno tevilo trakov. Trakovi, ki so blie osi so vije na seznamu. Po pritisku na tipko Dodaj, doloimo ime in irino traku. Z dvojnim klikom na trak, traku spreminjamo parametre. Program je sedaj pripravljen in lahko zanemo s konstruiranjem nae osi. Vse kar bomo v nadaljevanju naredili (pomoni elementi, glavni elementi, oznake) bo spadalo pod OS_TUT. To je pomembno, ker imamo lahko v isti risbi ve osi. Ime trenutno aktivne osi in ime projekta je izpisano v statusni vrstici.
Pomoni elementi vzdolne osi - tangente in kronice - so konstrukcijski elementi, ki pomagajo pri doloanju lege glavnih elementov vzdolne osi (preme, prehodnice, kroni loki). Prehodnice kot glavni elementi se v programu PLATEIA doloajo na osnovi podanih pomonih elementov osi. Pri konstruiranju prem in kronih lokov kot glavnih elementov sicer ni potrebno podajati pomonih elementov, vendar so ti mnogokrat v veliko pomo. Pomone elemente doloamo in konstruiramo interaktivno na osnovi danega situacijskega narta, posnete situacije, skenirane podloge itn. e pa so na voljo koordinate zaetnih in konnih tok tangent ter sredia in radiji kronih lokov, lahko pomone elemente vrisujemo v dano situacijo paketno s pomojo podatkov v datoteki tipa POM. 6. Izberemo ukaz Osi\ Pomoni elementi\ POMONI ELEMENTI VZDOLNE OSI (21D1) odpre se dialogno okno Pomoni elementi osi (pomoni elementi so izrisani v rdei barvi):
7. Izberemo pomoni element Tangenta. Tangenta se poda z njeno zaetno in konno toko. Postopek vnosa posameznih tangent je popolnoma analogen risanju rt v programu AutoCAD (ukaz LINE). Pomoni element tangenta se vedno samodejno narie na risalno
- 58 -
Osnove programa PLATEIA ravnino 20_IMEOSI_POELOSI. Tangente lahko vnaamo tudi z ukazom LINE; pozorni bodimo le na to, da tangente riemo na risalno ravnino 20_IMEOSI_POELOSI. S pritiskom na gumb OK. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj toke pomone rte... Zaetna toka: 2940,1640 Vnesemo toko 2940, 1640. Konna toka:3346,2031 Vnesemo toko 3346,2031. Konna toka naslednje tangente ali ENTER za konec: 3763,1810 Vnesemo toko 3763,1810. Konna toka naslednje tangente ali ENTER za konec: Potrdimo z Enter. Izris pomonih tangent:
8. Izderemo pomoni element Kronica. Kronica se lahko poda s srediem in radijem, s tremi tokami na kronici, z dvema diametralnima tokama na kronici ali s podanima dvema tangentama in radijem. Postopek vnosa posameznih kronic je popolnoma analogen risanju kronic v programu AutoCAD (ukaz CIRCLE). Definiramo tudi predznak vrtenja (+ v smeri vrtenja urinega kazalca, - v nasprotni smeri vrtenja urinega kazalca). Predznak doloa smer vrtenja glavnih elementov osi, ki jih bomo v nadaljevanju poloili na pomone elemente. Za bolji pregled imajo kronice definiran tip rte PLUS_DIRECTION ali MINUS_DIRECTION. Tipe rt lahko spreminjamo (npr: linetypescale), ali celo priredimo drug, poljuben tip rte (npr. CONTINUOUS.). Pomoni element kronica se vedno samodejno narie na risalno ravnino 20_IMEOSI_POELOSI. S pritiskom na gumb OK. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj predznak (+..sourno, -..nasprotiurno) <+>: + Vnesemo + ali potrdimo z Enter. Doloi kroni lok... (3P/2P/TTR/Center point) <Center>:3382,1782 Vneseno sredie kronice z toko 3382,1782. Podaj velikost radija R <0.0>...200 Vnesemo velikost radija 200.
- 59 -
Osnove programa PLATEIA Kot rezultat dobimo vrisan krog med tangenti, ki skupaj predstavljajo pomone elemente.
9. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMONIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
V skupini ukazov Glavni elementi so na voljo ukazi za vnos glavnih elementov vzdolne osi. Vzdolno os ceste definiramo z glavnimi elementi: PREMA, KRONI LOK, PREHODNICA in DELNA PREHODNICA. Glavne elemente osi postavljamo ali kot samostojne elemente ali kot kombinacije med vnaprej pripravljene pomone elemente. V ukazu Glavni elementi vzdolne osi se nahajajo podukazi za konstruiranje glavnih elementov vzdolne osi. Na voljo so podukazi za vnos posameznega elementa: prema, kroni lok, prehodnica, delna prehodnica in podukazi za vnos kombinacije elementov. V dialognem oknu za vnos navedene kombinacije glavnih elementov lahko poljubno
- 60 -
Osnove programa PLATEIA izbiramo podkombinacije in nastavljamo vrednosti parametrov. Pri nekaterih podkombinacijah program samodejno izraunava manjkajoe parametre tako, da z miko izberemo ustrezno tipko. Z izbiro tipke PREGLED lahko zahtevamo zaasni predhodni izris kombinacije pred dokonno odloitvijo o izbiri podkombinacije in njenih parametrov. S tipko OSVEI osveimo zaslon in s tem odstranimo elemente, ki so nastali z uporabo tipke PREGLED (glej AutoCAD ukaz: Redraw). 10. Izberemo A3 (prehodnica) in potrdimo z OK. 11. Pokaemo pomone elemente kot si sledijo v smeri stacionae. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi pomoni element v smeri stacionae: Z miko pokaemo tangento na levi strani. Podaj drugi pomoni element v smeri stacionae: Z miko pokaemo kronico. Odpre dialogno okno Kombinacija A3 v katerega vnesemo: Fiksni element: Kroni lok Prehodnica: A = 125 Nain premika: Pravokotni odmik Potrdimo z OK
Kot rezultat dobimo izrisano prehodnico na levi strani. 12. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMONIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
- 61 -
13. Izberemo A3 (prehodnica) in potrdimo z OK. 14. Pokaemo elemente kot si sledijo v smeri stacionae. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi pomoni element v smeri stacionae: Z miko pokaemo krog. Podaj drugi pomoni element v smeri stacionae: Z miko pokaemo tangento na desni strani. 15. Odpre dialogno okno Kombinacija A3 v katerega vnesemo: Fiksni element: Kroni lok Prehodnica: A = 125 Nain premika: Pravokotni odmik Potrdimo z OK
- 62 -
Kot rezultat dobimo izrisano prehodnico na desni strani. Program izrisuje prehodnice v zeleni barvi. 16. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMONIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
17. Izberemo A2 (kroni lok) in zatem gumb OK. Odpre se dialogno okno Izris kronega loka.
- 63 -
Izberemo Samodejno med glavnimi elementi. S tem podukazom nam program avtomatsko poie taka mesta in vnese glavni element v tem primeru kroni lok. S tem prihranimo izbiranje tok, ki je nujno pri interaktivnem vnosu za izris in potrdimo z OK. 18. Z miko pokaemo prehodnico na levi strani in program izrie kroni lok. Program izrisuje krone loke v rumeni barvi. 19. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMONIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
20. Izberemo A1 (prema) in potrdimo z OK. Odpre se dialogno okno Izris preme.
- 64 -
Izberemo Interaktivno skozi dve toke. S tem podukazom vriemo premo, tako da podamo njeno zaetno in konno toko. Izbrano metodo izrisa, potrdimo z OK. V ukazni vrstici vnesemo: Zaetek preme: Element/<Toka>: _nea to Z ukazom Nearest pokaemo toko na tangenti (levo). Konec preme: Element/<Toka>: e Izberemo opcijo Element in pokaemo prehodnico na levi strani. Izrie se prema na levi strani. 21. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ IZRIS GLAVNIH ELEMENTOV NA OSNOVI POMONIH (21E1). Odpre se dialogno okno Glavni elementi osi:
22. Izberemo A1 (prema) in potrdimo z OK. Odpre se dialogno okno Izris preme.
- 65 -
Izberemo Interaktivno skozi dve toke in potrdimo z OK. V ukazni vrstici vnesemo: Zaetek preme: Toka/<Element>: Izberemo opcijo Element in pokaemo prehodnico na desni strani. Konec preme: Element/<Toka>: _nea to Izberemo ukaz Nearest in pokaemo toko na tangenti(desno). Izrisana je prema na desni strani. Program izrisuje preme v vijolini barvi. 23. Sedaj imamo v risbi tiri glavne elemente, preko katerih elimo konstruirati os trase.
24. ZAPIS GLAVNIH ELEMENTOV V DATOTEKO - > OS (21E8). Ukaz izdela izvleek glavnih elementov in vrednosti njihovih atributov v datoteko tipa OS, ki jo lahko kasneje preberemo z ukazom Paketni vnos glavnih elementov (21E3) PREME IN KRIVINE < - OS (31F) v modulu Vzdolni profili. >>Datoteka OS: Pokaemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\TUTOR6\TUT6.OS. Izberemo vse osi: v seznamu za katere elimo izpis v datoteko OS. V naem primeru je to OS_TUT Potrdimo z OK.
- 66 -
Program nas seznani, da je v seznamu glavnih elementov osi ve kot en element z zaporedno tevilko 1, potrdimo z OK.
V ukazno vrstico vnesemo: Podaj zaetni glavni element osi za doloitev zaporedja: Pokaemo premo na levi strani (v smeri stacionae). Select object: Podaj zaetno zaporedno tevilko <1>: Potrdimo z Enter. 1 2 3 4 5 Nael sem 5 elementov. Os: OS_TUT PREMA PREHODNICA KROZNI_LOK PREHODNICA PREMA OK. S tem postopkom smo zapisali glavne elemente v datoteko Tut6.OS 25. Po uspenem zapisu glavnih elementov v datoteko OS, poenemo ukaz Osi\ Vzdolna os\ VZDOLNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1). Ukaz izrie poligonsko rto PLINE preko glavnih elementov vzdolne osi ceste, ki jo na kratko imenujemo vzdolna os. S tem je zakljuena faza konstruiranja in spreminjanja glavnih elementov vzdolne osi. Poligonska rta PLINE - vzdolna os, ki se izrie na risalno ravnino 20_IMEOSI_VZOSI, je natanno izrisana krivulja, na katero konstruiramo prene osi in po kateri lahko odmerjamo stacionae. Ob klicu ukaza Vzdolna os preko glavnih elementov pokaemo na prvi glavni element iz niza glavnih elementov (oz. na element z najnijo zaporedno tevilko), ki definirajo potek
- 67 -
Osnove programa PLATEIA vzdolne osi ceste. Program sam poie naslednje glavne elemente ter jih povee s poligonsko rto PLINE. V primeru, da elementi niso bili natanno konstruirani in ne stojijo tik drug ob drugem se bo poligonska rta izrisala le do mone napake. V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi element osi Select object: Pokaemo premo na levi (v smeri stacionae). Kontrola zaporedja... OK PREMA PREHODNICA KROZNI_LOK PREHODNICA PREMA Preko glavnih elementov se je sedaj izrisala vzdolna os v beli barvi. 26. Poenemo ukaz Osi\ Prene osi\ NA ENAKOMERNI RAZDALJI (21H1). Odpre se dialogno okno Prene osi na enakomerni razdalji v katerega vnesemo: Obmoje polaganja: V mejah podane stacionae Meje stacionae: Zaetna stacionaa (m) je 0.0000
Konna stacionaa (m) je 825.0547
Potrdimo z OK in izriejo se preni profili:
- 68 -
27. Ko smo izrisali prene profile, poenemo ukaz Osi\ Prene osi\ POSTAVLJANJE OZNAK IN STACIJONA NA PRENE OSI (21H6). 28. Odpre se dialogno okno Izris oznak in staciona:
Z izbiro gumba Nastavi, lahko poljubno nastavimo parametre izrisa oznak in staciona. S potrditvijo oz. pritiskom na OK se nam postavijo oznake prenih osi in stacionae.
- 69 -
Osnove programa PLATEIA e elimo projicirati narejene osi na viino terena, moramo doloiti ploskev, ki predstavlja povrino terena. To ploskev imenujemo digitalni model reliefa (DMR). Ploskev naredimo na razline naine. Za to vajo je e pripravljena datoteka, v kateri je shranjen DMR. Najdemo ga pod C:\TUTORIAL\Tutor6\Plast.qsb. Za delo z DMR potrebujemo program QuickSurf 5.1, ki ga moramo naloiti v pomnilnik raunalnika. 29. Poenemo ukaz Geo Engineering\ PLATEIA6\ Situacija, prijavimo se na projekt Tut 6 in potrdimo z OK. 30. Naloimo QuickSurf 5.1, tako da se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\ NALOI (11L1). 31. Po naloitvi QuickSurfa se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\itaj digitalni model reliefa < - QSB (11LK) se odpre dialogno okno Read QSB file. Pokaemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor6\ PLAST.qsb in potrdimo z Open.
Izpis v ukazni vrstici: 1 surfaces in file C:\TUTORIAL\TUTOR6\PLAST.qsb '*' to not load/Surface name <.>: Potrdimo z Enter Sedaj se je v pomnilniku raunalnika naloil DMR, na katerega bomo projicirali osi. 32. Izberemo ukaz Osi\ PROJICIRANJE OSI NA DMR\ Projiciraj vzdolno in vse prene osi (21J1). V ukazno vrstico vnesemo: Projiciranje osi na DMR Nadaljujem ? [Da / Ne] <Da>: Izberemo opcijo Da. Iskanje prenih osi... Izvrim preverjanje definiranih prenih osi? [Da/Ne] <Ne>:d Izberemo opcijo Ne.
- 70 -
Projekcije vzdolne osi in vseh prenih osi na povrino terena se izriejo v zeleni barvi. Dobili smo potek terena v vzdolnem profilu in v vseh prenih profilih. Dobljene podatke lahko shranimo v datoteko tipa .VZD in .PRE. 33. Izberemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ Zapis vzdolnega profila iz DMR - > VZD (21K1). Odpre se dialogno okno Zapis vzdolnega profila. S pritiskom na >>VZD datoteka pokaemo pot do datoteke .VZD. Ta se nahaja na C:\TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.vzd in potrdimo z OK. S tem smo zapisali datoteko Tut6.VZD
34. Izberemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ Zapis prenega profila iz DMR - > PRE (21K2). Odpre se dialogno okno Zapis prenega profila. S pritiskom na >>Datoteka prenih profilov pokaemo pot do datoteke .PRE. Ta se nahaja na C:\TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.pre in potrdimo z OK. S tem smo zapisali datoteko Tut6.pre.
- 71 -
V datotekah Tut6.vzd in Tut6.pre so shranjeni podatki o viini terena v posameznih tokah vzdolne osi in prenih osi. Datoteki uporabimo kasneje pri obdelavi vzdolnih in prenih profilov ceste. 35. Poenemo ukaz Osi\Obdelava robov in trakov ceste\ Izraun in zapis raziritve - > RAZ (21L1). Skupina ukazov Obdelava robov in trakov ceste zajema ukaze, ki omogoajo izraun raziritev v krivinah, izris robov cestia, izris prehodov pri spremembi tevila voznih pasov (npr. avtobusno postajalia) ter izris rt vkopov in nasipov. Odpre se dialogno okno Zapis raziritve v katerega vnesemo: >> Datoteka raziritve: pokaemo pot do C:\ TUTORIAL\ Tutor6\Tut6.raz Parametri za doloitev raziritve: so irine cestia levo in desno, ki sta definirani pri doloitvi osi z ukazom Trakovi (21C3) in kombinacija nasproti vozeih vozil, ki se sreata v krivini Nastavitev polovinega zamika prema radij, radij radij: v primeru, ko nimamo prehodnice moramo doloiti dolino prehodne rampe, to je, kje naj se zane (kona) raziritev pri glavnem elementu osi-kroni lok. Ponujena opcija je avtomatski izraun, mono pa je nastaviti tono doloeno dolino odmika
- 72 -
Osnove programa PLATEIA Potrdimo z OK.
36. Izberemo ukaz Osi\ Obdelava robov in trakov ceste\ Izris robov in trakov < - RAZ (21L2) 37. Odpre se dialogno okno Izris robov. irine voznih pasov: so parametri definirani v ukazu Trakovi (21C3). Upotevaj raziritve: izris robov upoteva raziritve, zatorej potrebujemo datoteko RAZ, ki jo predhodno pripravimo z ukazom Izraun in zapis raziritve (21L1) >>Datoteka raziritev: z raziskovalcem poiemo pot do datoteke RAZ Potrdimo z OK.
Z rumeno se izriejo robovi cestia in robniki:
- 73 -
Sedaj lahko zapiemo irine cestia v datoteko. 38. Ukaz Zapis irine ceste - >SIR (21L6) omogoa doloitev irine cestia oziroma doloitev oddaljenosti roba ceste od osi. >>Datoteka irin: Z raziskovalcem poiemo pot do datoteke SIR V tokah prene osi:irina ceste se doloi za levi in desni del cestia na vsaki preni osi Na enakomerni razdalji: irina ceste se doloi za levi in desni del cestia na enakomerni razdalji. Uporabnik si sam izbere korak in razdaljo iskanja, to je irina pasu na katerem ukaz ie preseia prenih osi z robom ceste.
Program je naredil novo datoteko Tut6.sir v kateri so zapisane irine cestia levo in desno v vsakem profilu.
7. IZRAUN PROFILOV NA OSNOVI POSNETIH TOK V PROFILIH

S snemanjem profilov dobimo podatke o koordinatah tok v profilih. Te podatke pretvorimo v format, ki ga pozna Plateia 6 (datoteka tipa XYZ). To bo tudi vhodna datoteka za ta primer. Ponovimo postopek za doloitev projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt.
T
- 74 -
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut7.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor7\ potrdimo z OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor7\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut7 in delovno podroje projekta Tut7. 1. Izberemo ukaz Situacija/ Toke/ Paketni vnos tok < - XYZ (11F1)
2. Odpre se dialogno okno Paketni vnos tok, pritisnemo gumb >>Toke
3. Z pritiskom na gumb Toke se odpre dialogno okno Vhodna datoteka. Pokaemo pot do datoteke C:\ TUTORIAL\ Tutor7\ Tutor76.xyz in potrdimo z Open.
- 75 -
4. V dialognem oknu Paketni vnos tok potrdimo z OK.
S tem postopkom smo vnesli toke Tutor76.xyz v risbo.
- 76 -
5. Poenemo ukaz Geo Engineering\PLATEIA 6\Osi in se prijavimo na Projekt. Vzdolna os za Vajo 7 je pripravljena in jo preberemo iz datoteke. 6. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ Paketni vnos glavnih elementov < - OS (21E5). Odpre se dialogno okno Branje glavnih elementov osi. >> Vhodna Datoteka: Z raziskovalcem poiemo pot do datoteke Tut7.os, ki se nahaja C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.os. Obstojee osi sekcije v datoteki: vsaka sekcija v datoteki predstavlja skupino podatkov, ki jo lahko loeno izriemo. Izberemo lahko eno ali ve sekcij. Potrdimo z OK
Opozorilo o premajhnih karakteristikah elementov potrdimo z OK. Sporoila so namenjena samo opozorilu in ne vplivajo na delovanje programa.
- 77 -
Izrie se vzdolna os cestia:
7. Poenemo ukaz Osi\ Vzdolna os\ VZDOLNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1). V ukazno vrstico vnesemo: Podaj prvi element osi Select object: Pokaemo premo na levi strani in potrdimo z Enter. Kontrola zaporedja... OK PREMA KROZNI_LOK PREMA KROZNI_LOK KROZNI_LOK KROZNI_LOK PREMA 8. Poenemo ukaz Osi\ Zapis profilov\ ZAPIS PROFILOV IZ TOK SITUACIJE - >VZD, PRE, STA (21K6). Odpre se dialogno okno Zapis profilov iz tok situacije. >>Datoteka vzd.osi: Z raziskovalcem poiemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.vzd >>Datoteka pre.osi: Z raziskovalcem poiemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.pre
- 78 -
Osnove programa PLATEIA >>Datoteka staciona: Z raziskovalcem poiemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.sta Potrdimo z OK
Izravnalni profili: Izravnava 2D
Smer prene osi je pravokotnica na vzdolno os. Toka preseka vzdolne in prene osi je definirana s presekom navidezne rte najblijih tok levo in desno od vzdolne osi. Ostale toke se projicirajo na dano smer.Nadmorske viine se privzamejo enake kot jih imajo toke.
V ukazno vrstico vnesemo: Podaj vzdolno os: OK. Z miko pokaemo vzdolno os. Podaj obmocje... Select objects: 1 found Pokaemo vse elemente (toke) v risbi in zakljuimo z Enter Ob pravilnem postopku, se na koncu zapie naslednje: Sortiranje profilov... Profil: 79
- 79 -
Osnove programa PLATEIA Zapis vzdolne osi: OS1:...OK. Zapis prenih osi, ki pripadajo osi: OS1:... OK Zapis staciona prenih osi: OS1:... OK Izrisani preni profili:
Dobili smo tri nove datoteke, v katerih so zapisani vzdolni profili (VZD), preni profili (PRE) in podatki za prene osi (STA). Podatke iz teh datotek uporabimo pri obdelavi prenih in vzdolnih profilov. Na sliki se izriejo pomone rte za doloitev staciona prenih osi. 9. Prene profile doloimo z ukazom Osi\ Prene osi\ ....s podatki iz datoteke < - STA (21H2). Odpre se dialogno okno Izris prenih osi iz datoteke >>Vhodna Datoteka: Pokaemo pot do datoteke C:\TUTORIAL\Tutor7\Tut7.sta Potrdimo z OK
Pravokotno na vzdolno os se izriejo prene osi, ki so otevilene tako, da se oznake ujemajo s podatki situacijskih tok. Vsaka toka ima tudi atribut, ki pove v kateri profil spada.
- 80 -
8. VZDOLNI PROFIL
Modul VZDOLNI PROFILI programa PLATEIA 6.0 je namenjen izrisu vzdolnih profilov cest, eleznic, vodotokov in drugih nizkogradnikih objektov (mostov, tunelov...). Podatki za izris vzdolnih profilov se najhitreje pripravijo z ustreznimi ukazi v modulih Situacija in Osi programa PLATEIA 6.0. Lahko pa jih pripravimo tudi v ustreznih podatkovnih datotekah rono z urejevalnikom besedil. Modul VZDOLNI PROFILI omogoa hiter in natanen interaktivni ali paketni vnos terenskih rt in tangent, izris nivelete, izraun prenih sklonov na osnovi tlorisnega poteka osi, izraun preplastitev obstojeih cest in hitri izraun koliin izkopov in nasipov.
8.1
IZDELAVA VZDOLNEGA PROFILA ZA NOVO GRADNJO
Ta lekcija nas naui, kako se s programom Plateia izdela vzdolni profil za novogradnjo. Preden zanemo z izdelavo vzdolnega profila moramo poznati tlorisni potek osi ceste. Na osnovi digitalnega modela reliefa (DMR) in poteka osi v tlorisu dobimo viinski potek terena v osi nae trase (glej 6. Vajo). To bomo uporabili za izdelavo nivelete ceste. Ponovimo postopek za doloitev projekta. 1. Izberemo ukaz Vzdolni profil\ PROJEKT\ PROJEKT (31A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt.
T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut8.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor8\ in potrdimo z OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor8\ potrdimo v Geo Engineeringu Projekt z OK.
- 81 -
Osnove programa PLATEIA S tem smo doloili projekt Tut8 in delovno podroje projekta Tut8. 1. Poenemo ukaz Upravljalec osi (31B1) izberemo OS1 in potrdimo z OK.
2. Kategorija ceste (31B2) je Cesta 3.razreda, Vrsta terena Grievnat
3. Vnesemo tabelo, tako da poenemo ukaz Vzdolni profil\ TABELA\ VNOS TABEL (31C1). Odpre se dialogno okno Vnos tabel in potrdimo z OK
- 82 -
S tem postopkom smo vnesli tabelo v risbo. 4. Z ukazom Merilo (31D) lahko doloimo horizontalno in vertikalno merilo, ime profila ter upotevanje reaktorjev. V modulu Vzdolni profili imajo reaktorji predvsem funkcijo samodejnega brisanja vseh elementov, povezanih z izbranim elementom. Npr.: e z AutoCAD-ovim ukazom ERASE zbriemo terensko rto, se ob aktivnih reaktorjih pobrie tudi vsebina ustreznih rubrik. e je v risbi ve nartov, lahko njihove parametre pregledujemo s pomojo tipke Tabela.
Vzdolni profil lahko riemo v poljubnem horizontalnem in vertikalnem merilu. Program predlaga Horizontalno merilo 1:1000 in Vertikalno merilo 1:100, vendar ju lahko spremenimo npr. na 1:2000 in 1:500. Nastavitev merila vpliva na gostoto izrisa vzdolnega profila. Tabela za izris vzdolnega profila je vedno enaka, zato se za razlina horizontalna merila v tabelo vriejo razlino dolgi odseki. 5. Teren vnesemo z ukazom Vzdolni profil\ Teren\ VNOS TERENA (31E1). Ukaz prebere vhodno datoteko VZD in v tabelo izrie terensko rto. Ko poenemo ukaz VNOS TERENA < VZD (31E1), se prikae naslednje dialogno okno:
- 83 -
Osnove programa PLATEIA >> Teren: datoteka se nahaja na C:\TUTORIAL\Tutor8\ Tut8.vzd, iz katere preberemo podatke o terenu Seznam terenski rt: seznam sekcij v izbrani datoteki VZD Tipi rt terena: izberemo tip rte v primeru ve terenskih rt Potrdimo z OK.
Izris terena:
6. Ukaz Preme in krivine < - OS (31F) omogoa shematini izris horizontalnih elementov ceste zaradi laje predstave horizontalnega poteka osi ceste. Po zagonu ukaza Preme in krivine (31F) v dialognem oknu podamo ime datoteke OS in izberemo rubriki za shematini izris horizontalnih elementov ter tabeliranje staciona glavnih elementov. Horizontalni potek ceste je pomemben pri izraunu prenih nagibov. V dialogno okno Preme in krivine vnesemo naslednje: >>Os: C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.os Potrdimo z OK.
- 84 -
S pomojo oddaljenosti vozli rte horizontalnih elementov od simetrale rubrike Preme in krivine lahko vizualno ugotavljamo relativna razmerja med velikostmi radijev, kronih lokov in prehodnic.
7. Poenemo ukaz Vzdolni profil\ Tangenta\ INTERAKTIVNI VNOS TANGENT (31G1). Tangente, bomo vnaali v vzdolni profil, s podajanjem temenskih tok s pomojo mike. Toke vnaamo od leve proti desni (v smeri veanja stacionae). Temenske toke lahko vnaamo z enostavnim pokazovanjem tok oziroma si lahko pomagamo z doloanjem parametrov. e v ukazni vrstici vtipkamo P (kot Parametri) se odpre dialogno okno, kjer lahko doloimo posamezne ali kombinacijo dveh parametrov. Izrisane tangente:
Okno, ki se pojavi poleg kazalca mike imenujemo ToolTtip in v njem so zapisani naslednji podatki: Stacionaa Viina horizontalna razdalja razdalja dolina tangente vertikalna razdalja naklon
- 85 -
Osnove programa PLATEIA Primer okna prikazuje spodnja slika.
8. Poenemo ukaz Vzdolni profil\Tangente\ Tabeliranje tangent (31G4). Po sproitvi ukaza, moramo pokazati mesto shematinega tabeliranja tangent. 9. Z ukazom Interaktivni vnos zaokroitev (31H1) v nart vnesemo posamezno zaokroitev nivelete in jo tabeliramo. Najprej pokaemo teme zaokroitve. Pri pokazovanju temena je vklopljeno lovljenje tok tipa ENDPOINT. Nato v dialognem oknu podamo Oznako zaokroitve: 1 Izberemo nain vnosa zaokroitve: Radij. Potrdimo z OK
S pritiskom na levi gumb mike oziroma z vnosom konkretne vrednosti enega od parametrov se zaokroitev konno izrie. Na koncu podamo e toko za izris tabele s podatki o zaokroitvi. V vsaki tabelici so lahko naslednji podatki o zaokroitvi: T oznaka zaokroitve, radij zaokroitve (Rkk konkavni, Rkv - konveksni), razlika naklonov tangent,
R(m) (%)
- 86 -
Osnove programa PLATEIA tg(m) a(m) horizontalna projekcija polovice zaokroitve, viinska razlika med temenom in zaokroitvijo,
KM stacionaa temena, H(m) L(m) nadmorska viina temena, dolina zaokroitve.
e smo se med konstruiranjem zaokroitve zmotili pri podajanju kakega parametra, lahko postopamo na dva naina: popravimo zaokroitev z ukazom Spreminjanje radija zaokroitve (31I1) ali premaknemo teme zaokroitve z ukazom Premik temena zaokroitve (31I2).
10. Ko smo vnesli zaokroitve nivelete, lahko sproimo ukaz Vzdolni profil\ Niveleta\ Tabeliranje nivelete (31H6). V temenih brez zaokroitve se upoteva radij zaokroitve. Program izrauna viine nivelete v profilih terena in jih zapie v rubriko KOTE NIVELETE. Program oznai tudi minimume in maksimume na zaokroitvah nivelete, ugotovi najnijo in najvijo toko na niveleti in rafira obmoja vkopa in nasipa. V naem primeru oznaimo Najvija in najnija toka nivelete in Obmoja vkopov in nasipov.
Prikaz Najvije in najnije toke nivelete.
Prikaz Obmoja vkopov in nasipov v vzdolnem profilu.
- 87 -
11. Ukaz Vzdolni profil\ irine robov in trakov ceste\ VNOS IRIN < - SIR (31J1) je namenjen vnosu rte irin trakov ceste. V modulu Vzdolni profili so irine trakov ceste PLINE elementi. Vsaka stran ceste, leva in desna, ima poljubno tevilo trakov.in poljubno irino. Vhodne podatke v datoteki irin trakov ceste, lahko uporabnik pripravi sam rono, lahko pa so rezultat ukaza Zapis irin ceste -> SIR (21L6) v modulu Osi. Datoteka z zapisom irin se nahaja C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.sir.
Program v rubriki irine ceste, izrie rti irin ceste za levo in desno stran ter tabelira irino ceste v prenih profilih terena.
irine ceste upotevamo pri: izraunu viinskih razlik med terenom in niveleto ter robovi ceste; Tabeliranje in zapis DH -> DH (31O3); zapisu viinskih razlik med terenom in niveleto ter robovi ceste v datoteko za kasneji izris plastnic; Podatki za izris plastnic / debelina nadsloja -> QS (31O4); tabeliranju viin robov ceste in izris robov; Tabeliranje trakov in robov ceste (31M);
- 88 -
Osnove programa PLATEIA zapisu viin robov ceste in izrisu robov v datoteko za kasneji izris plastnic; Podatki za izris plastnic na voziu -> QS (31R2); izraunu viine nivelete pri preplastitvah; Izraun tangent/Nivelete -> TAN (31O2); tabeliranju prenih sklonov; Tabeliranje prenih nagibov (31K5) in zapisu podatkov v datoteko pisanega vzdolnega profila; Pisani vzdolni profil -> VP (31N).
12. Ukaz Vzdolni profil\ irine robov in trakov ceste\ Vnos raziritev < - RAZ (31J2) je namenjen vnosu rte raziritev ceste. V modulu Vzdolni profili so raziritve ceste PLINE elementi. Vsaka stran ceste, leva in desna, ima svojo rto raziritev. Vhodne podatke v datoteki raziritev ceste, lahko uporabnik pripravi sam rono, lahko pa so rezultat ukaza Izraun in zapis raziritev -> RAZ (21L1) v modulu Osi. Datoteka z zapisom raziritev se nahaja C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.raz.
Program v rubriki Raziritve ceste, izrie rti raziritev ceste za levo in desno stran, ter tabelira raziritve ceste v prenih profilih terena. V tem primeru so raziritve ni.
13. Ko poenemo ukaz Vzdolni profil\ Preni nagibi\ RAUN IN VNOS PRENIH NAGIBOV (31K1) se odpre dialogno okno Raun in vnos prenih nagibov. Po vnosu prem in krivin obiajno obdelujemo prene nagibe cestia. Prene nagibe lahko program izrauna po veljavnih predpisih (diagrami radij/hitrost/preni nagib) ali pa jih e pripravljene oz. izraunane vita iz datoteke tipa PNG. Pri izraunu prenih nagibov imamo ve monosti. V dialogno okno Raun in vnos prenih nagibov vnesemo naslednje: >>Os: C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.os Tip: enostranski Dolina prehodne rampe: Brez prehodne rampe Korekcija prehodnic: Brez korekcije Oznaitev skrajnih voznih trakov: TRAK_L1 in TRAK_D1
- 89 -
Osnove programa PLATEIA Potrdimo z OK
14. S skupino ukazov Vzdolni profil\ Robniki\preskoki\ Robniki / preskoki (31L1) doloimo vertikalne preskoke med trakovi. S preskoki opisujemo robnike ali katerekoli druge vertikalne preskoke cestia. Podatki o preskokih se z uporabo ukaza 31N zapiejo v datoteko VP s katero cestie vnesemo v prene profile. Ko poenemo ukaz 31L1 se odpre dialogno okno Doloanje preskokov med posameznimi trakovi. Pritisnemo gumb PLONIK
V zavihku delta h (razlika v viini med sosednjima trakovoma) vnesemo naslednje podatke: Izraun novih vrednosti: Vrednost 0.12 Vnesene parametre izraunamo z Izvri
V zavihku delta x (razmik, med dvema trakovoma) vnesemo naslednje podatke:
- 90 -
Osnove programa PLATEIA Izraun novih vrednosti: Vrednost 0.02 Vnesene parametre potrdimo z Izvri
Potrdimo z OK. Odpre se dialogno okno v katerem oznaimo trak, ki ga elimo tabelirati. V naem primeru PLONIK.
- 91 -
Osnove programa PLATEIA Pomen parametrov prikazuje naslednja slika.
15. Ko je konstruiranje nivelete konano in so izraunani preni nagibi, ter so znane irine ceste, shranimo podatke o cestiu v datoteko tipa VP. Z ukazom Vzdolni profil\ PISANI VZDOLNI PROFIL - > VP (31N) se odpre dialogno okno Zapis datoteke pisanega vzdolnega profila. >>Pisani vzdolni profil:C:\TUTORIAL\Tutor8\Tut8.vp
9. REKONSTRUKCIJE
Skupina ukazov Rekonstrukcije omogoa uporabniku enostavneje projektiranje preplastitev obstojeih cest. Ukaz Izris obstojeega prenega sklona < - PRE (31O1) je namenjen ugotavljanju obstojeih prenih sklonov vzdol cestia. Nova cesta naj bi se imbolj prilegala obstojei. Z ukazom Izraun tangent/nivelete - > TAN (31O2) izraunamo viine nivelete v profilih terena, e poznamo minimalno viino preplastitve. Za izvrednotenje viinskih razlik med staro in novo cesto uporabimo ukaz Tabeliranje in zapis DH - > DH (31O3). Ponovimo postopek za doloitev projekta 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se Geo Engineering Projekt.
T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut 9.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na
- 92 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor9\ in pritisnemo OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor9\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut9 in delovno podroje projekta Tut9. 1. Izberemo ukaz Situacija/ Vnos tok/ PAKETNI VNOS TOCK< - XYZ (11F1). Datoteka s tokami se nahaja C:\ TUTORIAL\ Tutor9\ Tut9.xyz.
S pomojo podatkov o osi obstojee ceste, skonstruiramo os nove ceste tako,da se ta im bolj ujema z obstojeo in ustreza predpisom. Nova os za ta primer je e pripravljena, zato jo bomo samo prebrali iz datoteke C:\TUTORIAL\Tutor9\Tut9.os. 2. Izberemo ukaz Osi/ PROJEKT/ PROJEKT (21A). 3. Izberemo ukaz Osi/ Glavni elementi/ Paketni vnos glavnih elementov < - OS (21E5).
- 93 -
Osnove programa PLATEIA 4. Izberemo ukaz Osi/ Glavni elementi/ VZDOLNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1).
5. Izberemo ukaz Osi/ Zapis profilov/ ZAPIS PROFILOV IZ TOK SITUACIJE - > VZD, PRE, STA (21K6). Nastanejo datoteke tipa VZD, PRE, STA.
6. Poenemo ukaz modul Vzdolni profil in prijavimo se na projekt. V Upravljalcu osi izberemo trenutno os OS1. 7. V risbo vnesemo Tabelo in Teren.
- 94 -
Osnove programa PLATEIA 8. Z ukazom Vzdolni profil\ Rekonstrukcije\ Izris obstojeega prenega nagiba < - PRE (31O1) lahko izriemo obstojei preni nagib, ki ga izraunamo na osnovi geodetskih posnetkov obstojee ceste. Geodetski posnetek, pripravljen v obliki datoteke tipa PRE, predstavlja vhodni podatek za izraun prenega sklona. Naslednja skica prikazuje primer izrauna prenega sklona na enem od posnetih profilov ceste.
9. Ko smo izraunali obstojee prene nagibe in sprojektirali nove, moramo za obnovljeno cestie doloiti e viino nivelete. To naredimo z ukazom Vzdolni profil\ Rekonstrukcije\ Izraun tangente/nivelete - > TAN (31O2). Ob predpostavki, da hoemo cesto preplastiti s slojem asfalta ustrezne minimalne debeline, moramo ugotoviti toko, ki pri projektiranem prenem sklonu najbolj dvigne koto nivelete. Odpre se dilogno okno Izraun tangente / nivelete. >> Preni profil: C:\TUTORIAL\Tutor9\Tut9.pre Potrdimo z OK
Program izrauna viino nove nivelete za vsako terensko toko; posebej za levo od osi in posebej za desno od osi. Ugotovi najveji viini nivelete za levo in desno stran ter na koncu vzame najvejo. Podobno kot pri ukazu Izris obstojeega prenega sklona < - PRE (31O1) je pomembno, katere toke upotevamo pri izraunu preplastitve. Ker se preplastitev izvaja samo na cestiu, program upoteva vse toke, ki imajo atribut ROBCESTE ali CESTISCE. Z izklopom gumba Omejitev irine cestia lahko izraun preplastitve razirimo na vse toke v profilu.
- 95 -
Osnove programa PLATEIA 10. Za ta primer imamo pripravljeno niveleto. Datoteka se nahaja na C:\TUTORIAL\Tutor9\Niveleta.tan. Z ukazom Vzdolni profil/ Niveleta/ PAKETNI VNOS TANGENTE IN NIVELETE < - TAN (31H3) vnesemo niveleto v risbo.
11. Ukaz Vzdolni profil\ Rekonstrukcije\ Tabeliranje in zapis DH - > DH (31O3) je namenjen ugotavljanju viinskih razlik med terenom in cestiem v osi ter na robovih cestia. Podatke o terenu program prebere iz datoteke tipa PRE, podatke o cestiu pa dobi iz narta vzdolnega profila (niveleta, preni skloni, irine ceste). >> Viinske razlike: Podamo vhodno datoteko C:\ TUTORIAL\ Tutor9\Tut9.dh Vklopimo gumb za Zapis viin v datoteko. Potrdimo z OK.
10. 3D MODEL CESTE

PLATEIA nam omogoa pogled cestnega telesa na enostaven nain. Seveda moramo prej sprojektirati cesto do doloene faze. Ko imamo vse potrebno, da poznamo lego cestnega telesa v prostoru, zanemo s pripravo podatkov za vizualizacijo. Obseg priprave podatkov je odvisen od
- 96 -
Osnove programa PLATEIA tega, kako realno sliko elimo. Za ta primer smo e pripravili povrino terena s programom QuickSurf. S PLATEIO smo pripravili 3D rte nivelete, robov ceste, bankin, vkopov in nasipov. Na osnovi teh rt smo dopolnili obstojei teren, tako da smo dobili takno povrino, kot bo po izgradnji ceste. Odpremo risbo, ki se nahaja na C:\ TUTORIAL\ Tutor10\ Tut10.dwg.
Ponovimo postopek za doloitev projekta in s tem prijavimo risbo Tut10.dwg. 1. Izberemo ukaz Osi\ PROJEKT\ PROJEKT (21A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut9.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor10\ in potrdimo z OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor10\ pritisnemo Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut10 in delovno podroje projekta Tut10. 1. Poenemo ukaz Osi\ 3D model ceste\ Vizualizacija (21P3). Odpre se dialogno okno Vizualizacija: Izberemo gumb 3D os ceste in oznaimo vzdolno os v risbi.
- 97 -
2. Po oznaitvi vzdolne osi, izberemo gumb Stojie in podamo toko stojia.
V ukazno vrstico vnesemo: Nearest Pokaemo toko na osi in potrdimo z Enter
- 98 -
Osnove programa PLATEIA 3. Izberemo gumb Gledie in podamo toko gledia.
V ukazno vrstico vnesemo: Nearest Pokaemo toko na osi in potrdimo z Enter.
- 99 -
Osnove programa PLATEIA 4. Odkljukamo okence pred izbiro Hide.
5. Pritisnemo gumb Pokai.
- 100 -
Ukaz Vizualizacija omogoa, da se sprehajamo vzdol osi ceste, posamezne poglede lahko pobarvamo ali jim skrijemo nevidne robove, sliice pa shranimo v obliko SLD. Sliice lahko nato hitro pregledujemo z ukazom VSLIDE.
11. PRENI PROFILI

Modul PRENI PROFILI programa PLATEIA 6.0 je namenjen izdelavi nartov prenih profilov za potrebe projektiranja cest ali drugih nizkogradnikih objektov. Prene profile obdelujemo na osnovi izraunanih terenskih rt v prenih profilih, nivelete in s pomojo elementov normalnega prenega profila. Zelo pogosto iz prenih profilov izraunavamo koliine vkopov, nasipov in druge koliine s pomojo funkcij za planimetriranje. Ponovimo postopek za doloitev projekta. 1. Izberemo ukaz Preni profili\ PROJEKT\ PROJEKT (41A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt.
T
2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut11.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ in potrdimo z OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ potrdimo v Geo Engineeringu Projekt z OK. S tem smo doloili projekt Tut11 in delovno podroje projekta Tut11. 1. V Platei 6.0 je mono doloiti merilo tudi v modulu prenih profilov. Po zagonu ukaza Merilo (41B) se pojavi naslednje dialogno okno:
- 101 -
Merilo nastavimo z vnosom merila oznak. Merilo se nastavi v nainu 1:x, kjer je x vrednost polja. Sedaj lahko poljubno nastavimo za vsako smer in sicer s faktorjema poveave. Pri izbranem merilu oznak 1:200 in faktorju poveave v X smeri 2, v Y pa 1, bo risba izrisana v horizontalnem merilu 1:100 vertikalno pa 1:200. 2. Ukaz Upravljalec osi (41C) je namenjen upravljanju z osmi, ki so prisotne v risbi. Preden zanemo s projektiranjem nove risbe moramo definirati os s katero bomo delali. V nadaljevanju se ukazi Preni profili nanaajo na trenutno os. Izberemo lahko poljubno os.
Tabela je osnova za izris prenega profila. Vsaka risba lahko vsebuje poljubno tevilo tabel za izris prenih profilov. Ukaz VNOS TABEL (41D1) izrie raster tabel prenih profilov, v katerih se kasneje obdelujejo preni profili. 3. Ko poenemo ukaz VNOS TABELE (41D1), se prikae dialogno okno Vnos tabele: Nastavitve za tabelo: oznaka nastavitve, ki doloa obliko tabele. Obliko tabele doloamo z ukazom Urejanje rubrik (41D2) in jo shranimo z ukazom Shrani obliko tabele (41D3) Seznam rubrik in njihovi podatki: zaporedna tevilka, oznaka rubrik in viine rubrike v mm. Dodatne nastavitve: odpre se novo dialogno okno, v katerem doloimo dodatne parametre, ki vplivajo na obliko tabele in na raster prenih profilov.
- 102 -
>> PRE: vhodna datoteka C:\ TUTORIAL\ Tutor11\Tut11.pre v kateri so shranjeni podatki o terenu tevilo vrstic: tevilo vrstic v rastru profilov je 3. tevilo kolon: tevilo kolon v rastru profilov je 5. Potrdimo z OK In podamo zgornji levi vogal rastra profilov Izraunaj irino obmoja profila: izrauna najmanjo potrebno irino prenega profila.
- 103 -
Osnove programa PLATEIA Ukaz izrie prazne tabele prenih profilov na delovno povrino.
4. Ukaz VNOS TERENA (41E1) je namenjen samodejnemu vnosu terenskih rt in simbolov v nart prenih profilov za poljubno tevilo zaporednih profilov. Terenske rte se riejo od zaetnega senzorja do konnega senzorja. e podamo senzor, ki v risbi ne obstaja, ali v datoteki PRE ni izbranega profila, se program ustavi. V kolikor je v nekem profilu teren e izrisan, se najprej obstojei teren pobrie, nato se izrie novi. Ko poenemo ukaz VNOS TERENA (41E1), se prikae dialogno okno Vnos terena: Vhodna datoteka: C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ Tut11.pre Potrdimo z OK
- 104 -
Vnos terena:
5. Preden uporabimo ukaz VNOS CESTIA (41F1), moramo imeti pripravljeno datoteko tipa VP s podatki o viini nivelete, prenih nagibih in irini cestia, ki jo izdela ukaz PISANI VZDOLNI PROFIL (31N) v modulu Vzdolni profili. Ko poenemo ukaz VNOS CESTIA (41F1), se prikae dialogno okno Vnos prometnih pasov: >>VP: datoteka s podatki o cestiu C:\TUTORIAL\Tutor11\Tut11.vp
- 105 -
Osnove programa PLATEIA Potrdimo z OK
Izris cestia v prene profile:
Sedaj imamo pripravljene vse podatke za obdelavo prenih profilov. Za obdelavo prenih profilov imamo na voljo dva naina: profile razdelimo na obmoja, posnamemo Makro za izris prenih profilov.
Veina ukazov v modulu Preni profili ima del dialognega okna rezerviranega za doloanje obmoja obdelave. Obmoje obdelave nam pove, v katerih profilih se bo doloen ukaz izvedel. Del dialognega okna za doloanje obmoje izgleda takole:
Obmoja obdelave doloimo z naslednjim postopkom: Izberemo gumb Doloi Odpre se dialogno okno Doloi obmoje Izberemo Dodaj
- 106 -
Odpre se dialogno okno Dodaj in v njega vnesemo: Oznaka obmoja: Nasip Seznam profilov: 9 - 13
V naem primeru, profile razdelimo na tri obmoja: NASIP: 9 13 MEAN: 14 20 VKOP: 21 - 23
S tem postopkom smo doloili tri obmoja obdelave.
Postavimo se na poljubni preni profil, ki se nahaja v nasipu. 6. Poenemo ukaz Preni profili\ NPP elementi\ Bankina (41G1). Najprej v dialognem oknu doloimo parametre bankine, nato pa v risbi z miko izberemo NPP element na katerega se bankina prikljuuje. Poleg elementa moramo podati tudi toko vnosa bankine. Ukaz izrie bankino le v tiste prene profile na obmoju obdelave, v katerih se nahaja izbrani NPP element. Odpre se dialogno okno Bankina. Postopek izrisa leve bankine: Izberi obmoje: NASIP Pogoji: Rii v nasipu Nagib bankine: Nagib je konstanten Potrdimo z OK
- 107 -
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element: Pokaemo element TRAK_L1. Pokai toko: Pokaemo toko vnosa bankine skrajna leva toka (endpoint) cestia. Postopek ponovimo tudi na desni strani.
7. Ukaz Preni profili\ NPP elementi\ Breina (41G2) vnese breino v prene profile na doloenem obmoju obdelave. Ko ukaz poenemo, najprej v dialognem oknu doloimo potrebne parametre, nato v risbi z miko izberemo NPP element, na katerega se breina prikljuuje. in toko vnosa breine. Po zagonu ukaza 41G2 se odpre dialogno okno Breina: Izberi obmoje: Nasip Nain izrisa: Do humusa v nasipu, do terena v vkopu Pogoji: Rii v nasipu Potrdimo z OK
- 108 -
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element: Pokaemo Bankino Pokai toko: Pokaemo toko vnosa leve breine skrajna leva toka (endpoint) bankine.
Postopek ponovimo tudi na desni strani. 8. Izberemo ukaz Preni profili\ NPP Elementi\ Zgornji ustroj (41G4). Odpre se dialogno okno Zgornji ustroj: Nain obdelave: Vsi profili Nain izrisa: Izberi elemente
- 109 -
Izpis v ukazni vrstici: Izberi prvi element: Pokaemo TRAK_L1 Izberi drugi element: Pokaemo TRAK_D2 in potrdimo z Enter Program avtomatsko izrie Zgornji ustroj. Postopek ponovimo e za PLONIK. 9. Postopek vnosa zgornjega ustroja ponovimo: Nain obdelave: Vsi profili Nastavitve: a (debelina) = 10cm Nain izrisa: Izberi element Potrdimo z Ok
- 110 -
Izpis v ukazni vrstici: Izberi prvi element: Pokaemo belo rto pod TRAK_L1 Izberi drugi element: Pokaemo belo rto pod TRAK_D2 in potrdimo z Enter 10. Izberemo ukaz Spodnji ustroj (41G5) in odpre se dialogno okno Planum. Nain obdelave: Vsi profili Nastavitve: a = 54cm Potrdimo z OK In oznaimo TRAK_L1, TRAK_D2
Izpis v ukazni vrstici: Izberi prvi element:
- 111 -
Osnove programa PLATEIA Pokaemo belo rto pod TRAK_L1 Izberi drugi element: Pokaemo belo rto pod TRAK_D2 in potrdimo z Enter Izrisan Zgornji ustroj in Spodnji ustroj.
Skupino ukazov Urejanje elementov NPP, bomo najprej uporabili za oblikovanje profilov v nasipu.
11. Poenemo ukaz Preni profili\ Urejanje elementov NPP \ Podaljaj (41I2) in prikae se dialogno okno Podaljaj, v katerem doloamo obmoje profilov, na katerem elimo podaljati NPP elemente. Nato z miko izberemo mejni rob in NPP element, ki ga elimo podaljati do mejnega roba. Ukaz deluje enako kot AutoCad-ov ukaz EXTEND. Ukaz uporabimo za podaljanje breine. Nain obdelave: Med profili Potrdimo z OK
12. Ukaz Preni profili\ Urejanje elementov NPP \ Obrei (41I1) deluje enako kot AutoCAd-ov ukaz TRIM. Element lahko obreemo med enim ali dvema mejnima robovoma. Ko poenemo ukaz 41I1, se prikae dialogno okno, v katerem doloimo obmoje profilov, na katerem elimo obrezati NPP elemente. Nain obrezovanja elementov: Obrei element vmes
- 112 -
Izberi prvi mejni rob:
Izberi drugi mejni rob:
Izberi element, ki ga eli obrezati:
Obrezani element.
13. Ponovno poenemo ukaz Obrei, le da v tem primeru izberemo: Nain obrezovanja elementov: Obrei element na koncu
Select objects:
Izberi element, ki ga eli obrezati:
Obrezani element
- 113 -
Osnove programa PLATEIA Postopek ponovimo tudi za oblikovanje spodnjega ustroja.
14. Ukaz Preni profili\ NPP Elementi\ JAREK (41G6) izrie jarek v prene profile na doloenem obmoju obdelave. Jarek sestavljajo trije elementi: prva breina, dno in druga breina. Ukaz za risanje jarkov deluje podobno kakor ostali ukazi za risanje NPP elementov. Razlika je v tem, da je potrebno poleg elementa na katerega se jarek prikljuuje, izbrati e element, ki slui kot osnova za doloanje globine jarka. Ko ukaz poenemo, se prikae dialogno okno, v katerem doloimo potrebne parametre: Nain obdelave: Nasip Druga breina: Rii do terena Dno: Krono
Ko smo doloili parametre v dialognem oknu, program od nas zahteva (v tabeli je prikazan postopek izrisa jarka):
- 114 -

Izberi element na katerega se prikljuuje jarek: z miko izberemo NPP element, na katerega se jarek prikljuuje,
Pokai toko vnosa jarka: z miko pokaemo toko vnosa jarka
Izberi referenni element za doloitev globine: z miko izberemo NPP element, ki slui kot osnova za doloanje globine jarka,
Pokai toko, glede na katero se meri globina jarka: z miko pokaemo toko. Globina jarka se doloa glede na pokazano toko
Program izrie jarek.
- 115 -
Osnove programa PLATEIA Postavimo se na poljubni preni profil, ki se nahaja v vkopu. Profili, ki se nahajajo v vkopu imajo izrisano cestie, spodnji in zgornji ustroj. Profile v vkopu izriemo s pomojo ukaza Vnesi blok (41GB).
Bloki, ki so bili uporabljeni v tem primeru so bili e vnaprej doloeni. Postopek za pripravo bloka: Odpremo novo risbo v AutoCAD u. Zriemo poljubni NPP element (v naem primeru drenaa). V ukazno vrstico napiemo BASE in pritisnemo Enter. Podamo toko vnosa. Risbo shranimo. 15. Poenemo ukaz Preni profili\ NPP Elementi\ Vnesi blok (41GB), odpre se dialogno okno Blok: Nain obdelave: VKOP >>DWG: izberemo koritL.dwg (C:\ TUTORIAL\Tutor11\koritL.dwg) Pogoji: Rii v vkopu Nain izrisa: Eksplodiraj Potrdimo z Ok
- 116 -
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element: Pokaemo TRAK_L1 (rdea barva) Pokai toko: Pokaemo skrajno levo toko. Postopek ponovimo e za desno stran (z blokom na C:\ TUTORIAL\ Tutor11\ koritD.dwg).
16. Poenemo ukaz Preni profili\ NPP Elementi\ Bankina (41G1). Odpre se dialogno okno Bankina. Nain obdelave: Vkop Nastavitve: b = -6 % Pogoji: Rii v vkopu Nagib bankine:Nagib je konstanten Potrdimo z OK
- 117 -
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element: Pokaemo koritnico Pokai toko: Pokaemo rob koritnice 17. Poenemo ponovno ukaz Preni profili\ NPP Elementi\ Breina (41G1) in odpre se dialogno okno Breina: Nain obdelave: Vsi profili Nain izrisa: Do humusa v nasipu, do terena v vkopu Pogoji: Rii v vkopu Potrdimo z Ok
- 118 -
Izpis v ukazni vrstici: Izberi element: Pokaemo bankino Pokai toko: Pokaemo skrajni rob bankine 18. Poenemo ukaz Preni profil\ Urejanje NPP elementov\ Podaljaj (41I2). Z ukazom 41I2 podaljamo breini do spodnjega ustroja.
19. Ponovimo ukaz Preni profili\ NPP Elementi\ Vnesi blok (41GB), le da bomo v tem koraku vnesli drenae v risbo. Drenae so bile narisane naknadno in se nahajajo na C:\TUTORIAL \Tutor11\ drenL.dwg in drenD.dwg.
- 119 -
Osnove programa PLATEIA 20. Z ukazom Preni profili\ Urejanje NPP elementov (41I) dokonno oblikujemo izrisane prene profile (obreemo spodnji ustroj, obreemo zgornji ustroj ki sega v koritnico,).
Konni izgled prenega profila v vkopu.
21. Ukaz Preni profili\ NPP Elementi\ HUMUSIRANJE (41GA) izrie humus v prene profile. Ko poenemo ukaz se odpre dialogno okno Humusiranje: Nain obdelave: Vsi profili Nastavitve: a = 0.2 cm Stran humusiranja: zgoraj Potrdimo z Ok
Pomembno je to, da so izbrani elementi zdrueni (uporaba OSNAP funkcij). Ukaz namre izbrane elemente najprej zdrui v polilinijo (PLINE), jo vzporedno premakne in eksplodira, tako da nastanejo obiajne linije.
- 120 -

Oznaimo izrisani jarek in potrdimo z Enter
Izris humusa
Humusirati je potrebno, tudi breine nasipov in vkopov. Za oblikovanje humusa uporabimo ukaze Urejanje NPP elementov
Izberi prvi element: pokaemo bankino Izberi drugi element: pokaemo rto, ki predstavlja humus
Dokonna oblika jarka
- 121 -
11.1 SAMODEJNO KOTIRANJE NPP

V tej skupini se nahajajo ukazi za samodejno kotiranje in tabeliranje elementov prenega profila. Kotiramo in tabeliramo lahko samo NPP elemente. Izdelani so ukazi za kotiranje nagiba, doline in viine ter ukaz za tabeliranje oddaljenosti in viine poljubne toke. Na razpolago imamo tri naine kotiranja: Kotiranje nagiba Kotiranje doline Kotiranje viine 1. Ukaz Kotiranje nagiba (41J1) kotira nagib izbranega NPP elementa v obmoju prenih profilov. Ko ukaz poenemo, najprej v dialognem oknu doloimo potrebne parametre, nato v risbi z miko izberemo NPP element. Kota nagiba se narie nad srednjo toko elementa. Ukaz deluje samo nad obiajnimi linijami, medtem ko kronih lokov in polilinij ni mogoe kotirati. Program izrie koto v vse prene profile, na doloenem obmoju obdelave, v katerih se nahaja izbrani NPP element.
V ukazni vrstici se izpie naslednje: Izberi element: Pokaemo TRAK_L1 S pokazovanjem program izpisuje kote nagiba.
Podobno kotiramo dolino in viino.
11.2 PLANIMETRIRANJE
Na osnovi izrisanih prenih profilov lahko natanno izraunamo koliine izkopov, nasipov in druge koliine. Izraun planimetriranih koliin se vri na osnovi poligonskih rt, ki jih imenujemo
- 122 -
Osnove programa PLATEIA planimetrirne poligonske rte. Planimetrirne poligonske rte predstavljajo meje za posamezne planimetrirane koliine. Za koliine, kjer merimo povrino, so to sklenjene poligonske rte, za koliine, kjer merimo dolino, pa so to nesklenjene poligonske rte. Planimetriranje v modulu Preni profili izvajamo v naslednjem zaporedju : Najprej izriemo planimetrirne poligonske rte za vsak profil in za vsako koliino na ustrezni risalni ravnini. Za izris planimetrirnih poligonskih rt v vsakem posameznem profilu sta na voljo ukaza AVTOMATSKO (41M1) in RONO (41M2) planimetriranje. Preverjanje planimetrirnih poligonskih rt lahko izvajamo z ukazom Preverjanje poligonov.
Nato za vse profile: izvrednotimo planimetrirane koliine z ukazom Izvrednotenje povrin - > PLA(41M6), ki hkrati e zapie rezultate v risbo in datoteko tipa PLA.
Lahko pa za vsak profil posebej izvrednotimo povrine z ukazom Izvrednotenje povrin za posamezni profil (41M8). Na koncu e izraunamo celotne koliine z ukazom Izraun kubatur (41M9). Dobra stran planimetriranja s planimetrirnimi poligoni je ta, da lahko pripravimo planimetrirne poligone na ustreznih risalnih ravninah poprej, preden izvrimo izvrednotenje koliin in to za vse prene profile. To nam omogoa, da v primeru napanih planimetrirnih poligonov slednje popravimo in ponovno izvrednotimo koliine. Posamezne planimetrirne poligonske rte so prikazane v razlinih barvah, kar omogoa dober pregled in enostavno ugotavljanje napak. Postavimo se na Preni profili\ Planimetriranje\ AVTOMATSKO (41M1). Samodejno planimetriranje je v splonem razdeljeno v dva tipa: planimetriranje povrine in planimetriranje doline. Pri vsakem tipu lahko na ve razlinih nainov doloimo planimetrirni poligon. Vsi ti naini so vezani na NPP elemente v profilu. Planimetrirali bomo humus, jarek in tampon.
1.
HUMUS
1. Po zagonu ukaza 41M1 se odpre dialogno okno Izris PLA poligonov Nain obdelave: Nasip Tip plan. Koliine: Dolina x debelina Nain obdelave plan. Poligona: Niz NPP elementov Ime plan. Koliine: Ih Dodatne nastavitve: 0.2 Potrdimo z Ok
- 123 -
NPP elementi morajo biti izbrani zaporedno, t.j. v taknem zaporedju kot si sledijo. Program izrie planimetrirani humus v zeleni barvi.
2.
JAREK
1. Po zagonu ukaza 41M1 se odpre dialogno okno Izris PLA poligonov Nain obdelave: Nasip Tip plan. Koliine: Povrina Nain obdelave plan. Poligona: Notranja toka Ime plan. Koliine: jarek Potrdimo z Ok
- 124 -
Izberemo planimetriranje Med dvema poligonskima rtama in vkljuimo planimetriranje pod referennim poligonom. Po pritisku tipke OK podamo poligon, ki ga elimo planimetrirati v naslednjem vrstnem redu:
Oznaimo referenni poligon
Oznaimo prvo breino jarka
- 125 -

Oznaimo dno jarka
Oznaimo drugo breino jarka in pritisnemo ENTER.
Planimetrirana koliina jarka se izrie in rafira.
3.
TAMPON
1. Po zagonu ukaza 41M1 se odpre dialogno okno Izris PLA poligonov
Nain obdelave: Vsi profili Tip plan. Koliine: Povrina Nain obdelave plan. poligona: med dvema poligonskima tokama Ime plan. Koliine: Nasip
- 126 -
Osnove programa PLATEIA Dodatne nastavitve: Nad referennim poligonom Potrdimo z Ok
V tabeli je prikazan postopek planimetriranja tampona:

Oznaimo referenni poligon.
Z miko oznaimo polilinije kjer nas zanima plan. koliina. rte moramo pokazati v pravilnem vrstnem redu.
Program po pritisku na Enter planimetrira in rafira eljeno plan. koliino.
11.3 IZVREDNOTENJE POVRIN

Ukaz IZVREDNOTENJE POVRIN (41M6) izvrednoti planimetrirne poligone ter rezultate shrani v datoteko tip PLA in izpie v risbo. Ko ukaz poenemo, v dialognem oknu doloimo ustrezne parametre, v enem izmed profilov pa doloimo toko kamor se izpiejo rezultati. Rezultati izvrednotenja se izpiejo v vse profile na obmoju obdelave.
- 127 -
Osnove programa PLATEIA Ukaz IZVREDNOTENJE POVRIN Z IZVLEKOM KOORDINAT (41M7) izvrednoti planimetrirne poligone ter izpie v risbo rezultate in koordinate vozli planimetrirnih koliin. Ko ukaz poenemo, v dialognem oknu doloimo ustrezne parametre, v enem izmed profilov pa doloimo toko kamor se izpiejo rezultati. Rezultati izvrednotenja se izpiejo v vse profile na obmoju obdelave.
12. MAKRO
Pri vnosu in obdelavi NPP elementov se pojavijo postopki (zaporedja), ki se ponavljajo pri mnogih projektih. S skupino ukazov Makro (41H) shranimo postopek vnosa in obdelave NPP elementov. Takne postopke imenujemo makroji. Makro se zapie v bazo in ga lahko poenemo pri obdelavi naslednjega projekta. V makrojih so lahko shranjeni samo deli obdelave (na primer vnos zgornjega in spodnjega ustroja) ali pa celotna definicija normalnega prenega profila. Pri zahtevnejih obdelavah nam je v pomo makro editor s katerim urejamo obstojee makroje ali piemo nove. Makroji so napisani v sintaksi Visual Basic-a z dodanimi funkcijami za izris in obdelavo NPP elementov. Uporabnik lahko tako uporablja vso funkcionalnost Visual Basic-a. Ve o programiranju v Visual Basicu je na voljo v tevilnih knjigah o tem programskem jeziku. Za vajo imamo e pripravljeno risbo MAKRO.dwg, ki jo odpremo in se prijavimo na projekt.
Z ukazom Posnemi makro (41H1) zanemo s snemanjem makro zapisa. Od trenutka ko sproimo ukaz program belei vse ukaze iz skupine 41G in 41I. Po zagonu ukaza se pojavi naslednje dialogno okno: Oznaka novega makro zapisa: TUTORIAL
Po zagonu ukaza se prine snemanje makro zapisa. Pri ukazih iz skupine 41G in 41I se v
- 128 -
Osnove programa PLATEIA zgornjem desnem delu dialognega okna prige indikator snemanja makra. Primer prikazuje naslednja slika:
Rde napis RECORDING pomeni, da se vri snemanje makro zapisa. Poleg napisa RECORDING je modra tipka s katero lahko prekinemo s snemanjem makra podobno kot z ukazom Konaj snemanje (41H2). 2. Profile izriemo po postopku, ki je opisan v Vaji 11. 3. Z ukazom 41H2 konamo snemanje makra. Po zagonu ukaza se makro zapis doda v bazo makro zapisov, ki smo jo navedli v ukazu 41H1.
Risbo shranimo pod novim imenom MAKRO1.dwg 4. Ponovno odpremo MAKRO.dwg. Z ukazom 41H3 predvajamo posneti makro. Po zagonu ukaza se pojavi naslednje dialogno okno. Nain obdelave: Vsi profili Makro: Brii vse NPP elemente
- 129 -
13. UREJANJE OSI

Ponovimo postopek za doloitev projekta. 1. Izberemo ukaz Situacija\ PROJEKT\ PROJEKT (11A) in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut13.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\TUTORIAL\Tutor13\ in potrdimo z OK. Odpremo modul Situacija. 1. Naloimo QuickSurf 5.1, tako da se postavimo na Situacija\QuickSurf 5.1\ NALOI (11L1) 2. Po naloitvi QuickSurfa 5.1 se postavimo na Situacija\ QuickSurf 5.1\itaj digitalni model reliefa < - QSB (11LK) se odpre dialogno okno Read QSB file. Pokaemo pot C:\ TUTORIAL\ Tutor13\ 3DRobovi.qsb in pritisnemo Open. 3. Poenemo ukaz Situacija\ QuickSurf 5.1\ PLASTNICE (21LA).
Odpremo modul Osi 4. Prijavimo se na projekt. 5. V Upravljalcu osi doloimo novo os TUT in potrdimo z OK. 6. Doloimo kategorijo ceste in poljubno tevilo trakov, njihovo irino in oznako:
- 130 -
7. Poenemo ukaz GLAVNI ELEMENTI\ INTERAKTIVNI IZRIS TANGENTNEGA POLIGONA Z GLAVNIMI ELEMENTI (21E3). Po zagonu se pokae dialogno okno Izrii tangentni poligon: Podajanje glavnih elementov: Interaktivno Potrdimo z Ok
V ukazni vrstici podamo toke poligona: Prva toka ali [Poligon/Konec]: 3950,2199 Toka ali [Poligon/Konec]: 4358,1841 Toka ali [Poligon/Konec]: 4967,2091 Toka ali [Poligon/Konec]: 5042,2495 Toka ali [Poligon/Konec]: 5684,2603 Toka ali [Poligon/Konec]:k Odpre se dialogno okno Urejevalnikom vozli [TS1]. Tipa vozlia: Avto: vozlie sestavljajo trije glavni elementi prehodnica 1, kroni lok in prehodnica 2. Prehodnici lahko izkljuimo z opcijo Rii prehodnice. e je opcija vkljuena podamo
- 131 -
Osnove programa PLATEIA razmerje R/A. Program bo v danem vozliu poiskal najveji moen radij, ki e ustreza pogoju R/A. S tipkama Prejnji in Naslednji se pomikamo med vozlii tangentnega poligona. Program izbrano vozlie oznai z rdeim kvadratom.
Program avtomatsko izrie glavne elemente v risbo.
8. Poenemo ukaz Osi\ Glavni elementi\ ZAPIS GLAVNIH ELEMENTOV V DATOTEKO - > OS (21E6). 9. Po uspenem zapisu glavnih elementov v datoteko .OS, se postavimo na Osi\ Vzdolna os\ VZDOLNA OS PREKO GLAVNIH ELEMENTOV (21G1). 10. Poenemo ukaz Osi\ Prene osi\ NA ENAKOMERNI RAZDALJI (21H1). 11. Ko smo izrisali prene profile se postavimo na Osi\ Prene osi\ POSTAVLJANJE OZNAK IN STACIJONA NA PRENE OSI (21H6). 12. Izberemo ukaz Osi\ PROJICIRANJE OSI NA DMR\ Projiciraj vzdolno in vse prene osi (21J1). 13. Z ukazoma 21K1 in 21K2 zapiemo vzdolne in prene profile v datoteki tipa VZD in PRE.
- 132 -
Osnove programa PLATEIA 14. Poenemo ukaz Osi\ Obdelava robov in trakov ceste\ Izris robov in trakov < - RAZ (21L2). Odpre dialogno okno Izris robov in potrdimo z OK. Program izrie vozne pasove, ki so bili prej definirani z ukazom 21C3. 15. Zapis irine ceste - >SIR (21L6) omogoa doloitev irine cestia oziroma doloitev oddaljenosti roba ceste od osi. Program je naredil novo datoteko TUT13.SIR v kateri so zapisane irine cestia levo in desno v vsakem profilu. 16. Poenemo ukaz Osi\Obdelava robov in trakov ceste\ Izraun in zapis raziritve - > RAZ (21L1). S tem ukazom zapiemo datoteko RAZ. S tem smo zakljuili obdelavo cestia v modulu osi.
Odpremo modul Vzdolni profil. 17. Prijavimo se na projekt Tut13. 18. Poenemo ukaz Upravljalec osi (31B1) izberemo TUT in potrdimo z OK. 19. Kategorija ceste (31B2): Cesta 2.razreda, Vrsta terena: Grievnat 20. Vnesemo tabelo tako da se postavimo na Vzdolni profil\ TABELA\ VNOS TABEL (31C1). 21. Z ukazom Merilo (31D) lahko doloimo horizontalno in vertikalno merilo, ime profila ter upotevanje reaktorjev. 22. Teren vnesemo z ukazom Vzdolni profil\ Teren\ VNOS TERENA (31E1). Ukaz prebere vhodno datoteko VZD in v tabelo izrie terensko rto.
- 133 -
Osnove programa PLATEIA 23. Ukaz Preme in krivine <- OS (31F) omogoa shematini izris horizontalnih elementov ceste zaradi laje predstave horizontalnega poteka osi ceste. 24. Poenemo ukaz Vzdolni profil\ Tangenta\ INTERAKTIVNI VNOS TANGENT (31G1). Tangente v vzdolni profil vnaamo s podajanjem temenskih tok s pomojo mike. 25. Poenemo ukaz Vzdolni profil\Tangente\ Tabeliranje tangent (31G4). 26. Poenemo ukaz Vzdolni profil\ Niveleta\ INTERAKTIVNI VNOS ZAOKROITEV (31H1) in vnesemo zaokroitve. 27. Ko smo vnesli zaokroitve nivelete, lahko sproimo Tabeliranje nivelete (31H6). 28. Z ukazom VNOS IRIN < - SIR (31J1) vnesemo rte irin trakov ceste. 29. Z ukazom Vnos raziritev <- RAZ (31J2) vnesemo rte raziritev ceste. 30. Poenemo ukaz RAUN IN VNOS PRENIH NAGIBOV (31K1) in vnesemo prene nagibe. 31. Z ukazom PISANI VZDOLNI PROFIL - > VP (31N) zapiemo datoteko VP za vnos cestia v prene profile.
Odpremo modul Preni profili in odpremo prazno risbo. 32. Prijavimo se na projekt Tut13. 33. Z ukazom Upravljalec osi (41C) se prijavimo na os. 34. Z ukazom VNOS TABELE (41D1) vnesemo tabele. 35. Z ukazom VNOS TERENA (41E1) vnesemo teren. 36. Z ukazom VNOS CESTIA (41F1) vnesemo cestie. 37. Poenemo ukaz Preni profili\ Makro\ Predvajaj makro (41H3) in izberemo makro zapis TUTOR. Izrisani preni profil:
- 134 -
Izrisano imamo eno od monih variant. Plateia nam ponuja monost dodatnega oblikovanja in spreminjanja obstojee osi. To nam ponuja skupina ukazov Urejanje glavnih elementov (21F), ki se nahaja v modulu osi. Izris tangentnega poligona na osnovi glavnih elementov (21F1) Urejanje glavnih elementov v vozliu tangentnega poligona (21F2) Premik vozlia tangentnega poligona (21F3) Paralelni premik tangente tangentnega poligona (21F4) Dodajanje vozlia tangentnega poligona (21F6)
V nadaljevanju obstojeo os uredimo z navedenimi ukazi. Poljubno dodamo e eno vozlie, drugo vozlie pa poljubno premaknemo.
Od tu se celotni postopek v modulu Osi od toke 8 naprej ponovi. V Vzdolnih profilih ponovimo postopek in izriemo vzdolni profil tako, da dobimo spremenjeno datoteko tipa VP. vi. Pri izrisu prenih profilov vnesemo tabele, teren, cestie in nato predvajamo makro, da dobimo prene profile izrisane na novi osi.
14. PROMETNA OPREMA

Modul PROMETNA OPREMA programa PLATEIA 6.0 je sestavljen iz funkcij, ki nam pomagajo pri nartovanju prometnih ureditev. Modul je sestavljen iz ve funkcionalnih sklopov, kot so: talne oznabe in signalizacija, vertikalna signalizacija, table in napisi za table, traktrise, otoki, zavijalne krivulje in krona kriia.. Med novostmi in izboljavami v modulu PROMETNA OPREMA iz verzije PLATEIA 5.0 na 6.0 so najpomembneje: nov uporabniki vmesnik pri horizontalnih zavijalnih krivuljah,
- 135 -
Osnove programa PLATEIA monost ronega vodenja vozila pri horizontalnih zavijalnih krivuljah, vertikalne zavijalne krivulje, nov upravljalec s simboli za vnos prometnih znakov, talnih oznab,...
Za primer je e pripravljena risba, ki nam pomaga, da imamo pravilne merske predstave. Hkrati je ta risba tudi podlaga za izris sledi, otokov, traktris,.... Odpremo risbo SLIKA1.dwg in ponovimo postopek za doloitev projekta. 1. Izberemo ukaz Prometna oprema\ PROJEKT\ PROJEKT (50A1) in odpre se Geo Engineering Projekt. 2. Izberemo Nov projekt ali pritisnemo ikono . Odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt. V File name vpiemo ime projekta Tut14.prj in pritisnemo Save. 3. Doloimo podroje projekta, kjer se bodo shranjevale datoteke projekta. To naredimo z ali na drugo vejo pod Nastavitvami. dvakratnim pritiskom na 4. Odpre se dialogno okno Delovno podroje. Izberemo C:\ TUTORIAL\ Tutor14\ in pritisnemo OK. 5. Ko smo doloili delovno podroje C:\ TUTORIAL\ Tutor14\ pritisnemo v Geo Engineeringu Projekt OK. S tem smo doloili projekt Tut14 in delovno podroje projekta Tut14. 1. Z ukazom Prometna oprema\ Merilo (50B) lahko vplivamo na izris oz. velikost izrisa doloenih oznak v ukazih modula Prometna oprema. Merilo vpliva na naslednje ukaze: 50C ... Prometni znaki 50E4 ... Talne oznabe
Glede na nastavljeno merilo se v ustrezni velikosti vnese blok v risbo. 2. Ukaz Prometna oprema\ Traktrise\ Risanje traktris (50F1) nam odpre dialogno okno v katerem lahko izberemo, kakne traktrise elimo konstruirati. Uporabljamo lahko navadno traktriso s tremi radiji, traktriso z dvema radijema, ali pa le kroni lok, ki se vpne med podani krivulji. Izbrano Traktriso potrdimo z OK.:
- 136 -
Izpis v ukazni vrstici: Podaj vhodni rob: Z miko pokaemo vhodni rob. Podaj izhodni rob: Z miko pokaemo izhodni rob.
3. Ukaz Prometna oprema\ Otoki\ Mali otoki (50G1) nam odpre sledee dialogno okno:
- 137 -
Po vpisu izbranih parametrov, le te potrdimo z OK. Izpis v ukazni vrstici: Podaj os stranske ceste, na kateri naj bo otok (rta A na sliki) <Slika>: Podaj rob ceste, na katero se prikljuuje otok (rta B na sliki) <Slika>: Podaj rob levih zavijalcev, ki se izkljuujejo (rta C na sliki) <Slika>: Podaj rob levih zavijalcev, ki se vkljuujejo (rta D na sliki) <Slika>:
- 138 -
Za prikaz slike, ki prikazuje pomen rt, ki jih je potrebno podati, lahko v vsakem od zgornjih korakov pritisnete Enter. 4. Ko izberemo ukaz Prometna oprema\Horizontalna signalizacija\ Zebra (50E1), se nam odpre sledee dialogno okno:
Toke si morajo slediti tako, kot kae slika v dialognem oknu.
- 139 -
5. Ko poenemo ukaz Prometna oprema\Horizontalna signalizacija\ Talne oznabe (50E4) se odpre dialogno okno Symbol Manager v katerem izberemo eleni znak. Znaki so razvreni po velikosti v stolpcih.
Ukaz Prometni znaki omogoa vnos in urejanje baze prometnih znakov. Ukaz uporablja program SYMBOL MANAGER. Opis delovanja SYMBOL MANAGER-ja se nahaja v uvodu.
- 140 -
14.1 ZAVIJALNE KRIVULJE

Odpremo risbo SLIKAkriv.dwg in jo prijavimo na projekt. 1. Ukaz Prometna oprema\ Horizontalne zavijalne krivulje\ Dinamine zavijalne krivulje (50K1) so namenjene analizi prevoznosti elementov ceste. Pot vozila lahko podajamo s polilinijo ali z ronim vodenjem vozila. Po zagonu ukaza se pojavi dialogno okno za analizo zavijalnih krivulj.
Nastavitve krivulj: odpre se dialogno okno z nastavitvami parametrov zavijalnih krivulj. V dialogno okno vnesemo naslednje podatke: Izbrana os je: Prednja os Korak v metrih: 1 Odmik od podane osi: -1,5 In potrdimo z OK
- 141 -
Izberi polilinijo: izberemo polilinijo, ki doloa pot vozila.
Animacija: Z ukazom Animacija simuliramo gibanje izbranega vozila. Po izbiri tega ukaza program najprej izrauna zavijalne krivulje. Na ekranu se pojavi konzola za upravljanje vozila. Avtomatsko: Vozilo se samodejno pelje po podani poti Rii sled vozila: v vsakem koraku izrie vozilo tako, da dobimo sled vozila.
- 142 -
Osnove programa PLATEIA Program izrie pot vozila.
- 143 -

Osnove Programa PLATEIA

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Osnove Programa PLATEIA

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

OSNOVE PROGRAMA PLATEIA

CGS plus, inovativne informacijske in okoljske tehnologije d.o.o.

12. 13. 14.

Osnove programa PLATEIA

Osnove programa PLATEIA Doloitev raunskega standarda Ikone

in odpre se dialogno okno Geo Engineering Projekt.

Osnove programa PLATEIA

Osnove programa PLATEIA

S tem smo doloili projekt Tut1 in delovno podroje projekta Tut1.

PRETVORBA PODATKOV IZ ELEKTRONSKEGA INSTRUMENTA

Osnove programa PLATEIA

2. Po zagonu se odpre dialogno okno Pretvorbo podatkov iz elektronskega instrumenta.

Osnove programa PLATEIA 4. Izberemo Vhodna datoteka

5. Izberemo datoteko Leica_Format08_Cartesian.src pritisnemo Open.

6. V spodnji vrstici se izpie pot do Vhodne datoteke in pritisnemo Naprej.

Osnove programa PLATEIA

8. Ko pritisnemo Nastavitve se odpre novo okno Settings for Leica (cartesian).

Osnove programa PLATEIA naloimo s tipko Naloi nastavitve.

12. V spodnji vrstici se izpie pot do Izhodne datoteke in pritisnemo Konaj.

VNOS TOK V RISBO

2. Odpre se dialogno okno Paketni vnos tok, pritisnemo >>Toke

5. S tem postopkom smo vnesli toke v risbo.

Osnove programa PLATEIA

2. PRETVORBA ZAPISOV IZ Plateia 5.0 v Plateia 6.0

4. Datoteko izberemo, tako da pritisnemo Prebrskaj>>.

6. Program pokae izbrano datoteko in pritisnemo Naprej.

Osnove programa PLATEIA

8. V naslednjem koraku Priredimo ifre tokam.

12. Program ponovno vpraa po ponovni prevedbi. Izberemo Konaj.

S tem se zakljui postopek za pretvorbo podatkov.

VNOS TOK V RISBO

Osnove programa PLATEIA

Osnove programa PLATEIA

3. DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE IN NOVEGA TIPA POVEZAVE

Osnove programa PLATEIA

DOLOITEV NOVEGA TIPA TOKE

Osnove programa PLATEIA V zavihku Atributi doloimo dva nova atributa:

Osnove programa PLATEIA

VNOS NOVEGA TIPA TOKE

Poenemo Situacija\ Vnos toke\ Vnos posamezne toke.

2. Pritisnemo PK_DT za doloitev aktivnega tipa toke.

3. Odpre se dialogno okno Aktivni tip toke in pritisnemo Izberi.

5. Aktivni tip toke je sedaj nastavljen na JAEKK. Pritisnemo OK.

Osnove programa PLATEIA

7. Pritiskamo po delovni povrini in spreminjamo globino,viino in material. Izgled JASKKA:

DOLOITEV NOVEGA TIPA POVEZAVE

1. Odpre se dialogno okno Doloitev tipa povezave

1. V Splono vpiemo: Ime: CEV Izberemo tip linije: DASHDOTX2,Dash dot(2x)

Osnove programa PLATEIA

2. V Atributi pritisnemo Dodaj.

Osnove programa PLATEIA

3. Postopek ponovimo e za PREMER, NAKLON in DOLINO, le da je v teh primerih Vidnost:On.

Osnove programa PLATEIA

VNOS POVEZAV MED TOKAMI

Osnove programa PLATEIA

2. Izberemo CEV in potrdimo z OK.

Osnove programa PLATEIA Oznaka/<Toka>: Ukaz konamo z Enter 4. Izrisana povezava:

4. IZRIS 3D ROBOV NA OSNOVI 2D RISBE IN VIINSKIH PODATKOV

2. Odpre se dialogno okno Izris 3D robov na osnovi 2D risbe.

Osnove programa PLATEIA

3. Odpremo mapo Toke v datoteki

Osnove programa PLATEIA

4. V mapi Nastavitve lahko nastavimo Natannost interpoliranja kronih lokov in Toleranco.

Osnove programa PLATEIA