ALZHEIMERJEVA BOLEZEN

 
 

Nemški zdravnik dr. Alois Alzheimer je leta

1906 opisal bolnico Augusto D., ki je imela
nenavadno napredujočo duševno bolezen s
halucinacijami, blodnjami, spominskimi
motnjami in spremenjeno osebnostjo. To je bil
prvi opis bolezni, ki so jo kasneje poimenovali
Alzheimerjeva demenca in je najpogostejša
vrsta demence.

 
Alzheimer, A. Nova bolezen možganske skorje. Allg Z Psychiatr 64:146-148, 1907
 
 
 
Diagnoza: Alzheimerjeva bolezen ?

Augusta je izražala je očiten obup, ko je

odgovarjala na vprašanja dr. Alzheimerja:

“Kako vam je ime?”

“Augusta”
“Priimek?”
“Augusta”
“Kako pa je ime vašemu možu?
“Mislim da Augusta ?!”
Kognitivne (spoznavne) sposobnosti: Demenca:
-pomembna funkcija možganske skorje -bolezen možganske skorje
-upad kognitivnih sposobnosti
(hkrati sta prizadeti vsaj dve kognitivni funkciji)

zaznavanje agnozija: ne prepozna svojih bližnjih, ne zaveda se

svojega stanja, ne prepozna predmetov,
ne znajde se v lastnem stanovanju, ....

pozornost ne more zbrati misli

abstraktno mišljenje ne zna izraziti misli

izražanje težave pri izražanju (afazija: ne najde besede), ne more

slediti pogovoru, apraksija (ne zna izvesti giba, pri uporabi
predmetov), težave pri pisanju

spominjanje, učenje postopna izguba spomina za sveže dogodke

logično sklepanje, presoja motnje sklepanja, slabo presodi posledice svojih dejanj

orientacija, navigacija dezorientiranost v prostoru

planiranje aktivnosti dezorientiranost v času

samokontrola spremembe vedenja: pasivna oseba postane verbalno

agresivna, obnašanje je neprimerno okoliščinam,
razdražljivost, pretirano nezaupanje
Nekaj vzrokov za demenco:

• Alzheimerjeva bolezen 50- 70%

• Multipli možganski infarkti 14%.

• Neoplazme 4%

•Huntingtonova bolezen, Parkinsonova bolezen,.. 2%

• Alkoholizem 1.5%

• Prionske bolezni (Creutzfeldt-Jacobova bolezen)

• AIDS

• Travmatske poškodbe možganov, npr. pri boksarjih ??

Klinično ločijo dva tipa AB:

•oblika z nastopom v zgodnji življenski dobi (pri 45-65 letih = presenilna demenca)

•oblika z nastopom v kasnejši življenski dobi (po 65. letu = senilna demenca)
Trend podaljševanja življenske dobe
PREVALENCA ALZHEIMERJEVE BOLEZNI
PROJEKCIJA ZA PRIHODNOST
DELEŽ AB S POZNANIM VZROKOM
Dejavniki tveganja za Alzheimerjevo bolezen:

zanesljivi dejavniki:

•visoka starost

•familijarne oblike AB: genetski vzroki

•Downov sindrom

•ženski spol

•Apo E4 v povezavi s katerim koli dejavikom

nepotrjeni dejavniki:

•poškodbe glave

•agensi iz okolja (aluminijevi joni v pitni vodi, pesticidi, počasni virusi)

•nizka stopnja izobrazbe

•pripadnost določeni etnični skupini

frontalni reženj: hipokampus: amigdala:
presoja, mišljenje, pretvorba kratkotrajnega emocionalni spomin
pozornost, delovni spomina v dolgoročni spomin,
spomin, motivacija orientacija v prostoru
 ANATOMSKE SPREMEMBE:
(ATROFIJA MOŽGANSKE SKORJE)

 
FUNKCIONALNE SPREMEMBE: (METABOLIČNA HIPOAKTIVNOST
MOŽGANSKE SKORJE)
Degenerativne spremembe zajamejo tudi subkortikalna možganska jedra
(prizadeti so holinergični in aminergični sistemi živčnih prenašalcev)
HISTOLOŠKE SPREMEMBE: (AMILOIDNE LEHE, NEVROFIBRILARNE
PENTLJE, AMILOIDNA ANGIOPATIJA)
Vodilna hipoteza za nastanek AB: nevrodegenerativne spremembe so posledica
nevrotoksičnosti beta-amiloida
Histološko barvanje amiloidnih leh in nevrofibrilarnih pentelj
Nevrofibrilarne pentlje: (vlaknati snopiči, katerih glavna komponenta je
hiperfosforiliorani protein tau)
Lokalizacija amiloidnih leh in nevrofibrilarnih pentelj
Amiloidne lehe: skupki netopnih fibril, katerih glavna sestavina je beta amiloid
HIPOTEZE ZA OSNOVNO MOTNJO

Mehanizmi nevrotoksičnosti agregiranega AP :

•pospešuje nastajanje kisikovih prostih radikalov

•poruši se homeostaza Ca++ v citoplazmi

•aktivira proteinske kinaze, aktivacija proteolitičnih encimov

•inducira prepisovanje genov, ki vodijo v apoptozo

Dejavniki, ki privedejo do nastanka amiloidnih leh:

Dejavniki, ki povečujejo agregacijo (zmanjšujejo topnost) AP :

•amiloidogene so daljše verige AP (42-43 merne oblike)

•povečana sinteza (koncentracija) AP v možganih

•interakcija z apoE4

•interakcija z molekulami, ki vežejo AP v netopne komplekse

Dejavniki, ki privedejo do sinteze daljših in/ali manj topnih verig AP :

•mutacije gena za APP (familiarni primeri)

•mutacija presenilinov 1 ali 2 (familiarni primeri)

Dejavniki, ki privedejo do povečanega nastajanja AP:

•mutacije gena za APP (familiarni primeri)

•povečano izražanje APP zaradi delovanja citokinov (vnetje: aktivirana mikroglija izloča
interlevkin-1)
•trisomija kromosoma 21 (Downow sindrom)

•motena je membranska proteoliza APP (motnje na ravni a-sekretaze, prisotnost

inhibitorjev a-sekretaze)

•motnje v metabolizmu holesterola/povečana vsebnost holesterola v membranah

Interakcija AP z drugimi molekulami – nastanek netopnih kompleksov

•Interakcija z apoE4

apoE2, apoE3 (delujeta nevroprotektivno)

prenašajo LDL-holesterol v plazmi
prenašajo LDL-holesterol v nevrone ?
secernirajo jih astrociti
sodeluje pri reparaciji in regeneraciji nevronov
visoka afiniteta za Ap-prenos v mikroglijo (razgradnja)
apoE4 nima nevroprotektivnega učinka

•Interakcija s snovmi, ki vežejo AP v netopne komplekse (organizacijsko jedro)

•aluminijevi joni
•proteini komplementa
•proteini akutne faze
•sestavine nevrofibrilarnih pentelj
•serumski proteini (apoE)
Raziskave spojin, ki bi lahko ublažile motnje ali zavirale razvoj AB:

•reverzibilni inhibitorji AChE

•antioksidanti
•protivnetne učinkovine
•blokatorji kalcijevih kanalčkov
•inhibitorji proteaz
•inhibitorji kinaz
•snovi z antiagregacijskim učinkom na AP
•nevrotrofični dejavniki
•estrogeni
•inhibitorji gama-sekretaze,
• itd.
•
•