reitve k delovnemu zvezku za slovenski jezik

v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih ol

Reitve

Na pragu
besedila 2

reitve

Martina Kriaj Ortar, Marja Beter Turk, Marija Konina,

Mojca Poznanovi in Mojca Bavdek

Reitve

2
Kaj znam na zaetku 2. letnika?

Delovni zvezek

Str. 510
1. enogovorno; ni iz replik in je rezultat enosmernega sporazumevanja
neumetnostno; vsebuje resnine/preverljive podatke in ima praktien namen;
objektivno; sporoevalec predstavlja utno zaznavne podatke, ne pa svojega doivljanja
ali vrednotenja predmetnosti
2. Npr. fotografija, razne vrste rk in tiska, razlina velikost rk, tevilke.
3. Arheoloki muzej v Bolzanu
Kdo je tzi in zakaj je umrl?
Najdba Ledenega moa
Preuevanje mumije
tzijeva zunanjost
4. a, , f
b: Z njim se ukvarjajo od odkritja l. 1991 od takrat pa e ni minilo 70 let.
c: Bil je sredi tiridesetih let, torej je bil star ve kot 40 let.
d: Raztrgana je bila arterija pod kljunico.
e: Prva ga je nala Slovenka.
5. V odstavku ob fotografiji.
Bil gliste.
Po smislu, npr.
obleka in obutev
pripomoki
starost
viina
posebnosti
V pretekliku.
NE
Za opisovanje je znailen sedanjik.
DA
Ledeni mo ne ivi ve.
6. popolnoma ohranjeni predstavnik loveke vrste; je vseskozi/tisoletja leal globoko
zamrznjen pod ledom
7. NE
Treba je bilo brati podrobno/tudijsko, le tako smo lahko reevali naloge.
8. Npr. s podatki na spletu, v enciklopedijah, leksikonih, asopisnih lankih
9. ga je doletela smrt, (je) preminil
10. Ko je majhen | ilav | in za tiste ase sorazmerno star mo | hitel skozi gozd | je vekrat
postal | in poslual | ali ga kdo zasleduje.
Ko je majhen, ilav in za tiste ase sorazmerno star mo hitel skozi gozd, je vekrat
postal in poslual, ali ga kdo zasleduje.
NE
Vejica ne zaznamuje vsakega premora uporabljamo jo npr. med natevalnima
enotama in med stavkoma, vendar ne pred veznikom in.
11. r, m, n, l, j, m, l, m, j, v, l, v, r, m, l

3
12.
S RKO E JE ZAPISAN
e
bakren
trpenost
izstrelil

ve
pred

rtev
krvavitev
gaber

13.
polglasnik ni zapisan

polglasnik je zapisan

krznen
smrt

majhen
ves

najbr

lovec

14. so, ga, v, in, se, je, z, e

Verjetno, priakali, zasedi, nasprotniki, bojeval
15. Dva.
tridimenzionalni
16. [t] [d], [g], [p], [], [st]
17. Ledeni mo, najstareja ohranjena mumija, tzi, neolitski lovek, starodavni lovec,
dobro oboroeni bojevnik
18. b
Gre za besedo iz dveh enakovrednih sestavin; vezaj stoji namesto besede in.
19. sto devetinpetdeset, pet tiso tristo, petintiridesetletni
20.

Eksurzija v Bolzano
Za ekskurzijo v Bolzano sem se odloil
zato, ker sem od ve ljudi slial, kako
zanimivo je videti neolitskega loveka.
Na pot smo se odpravili v soboto, 13.
decembra, ob petih zjutraj. Ni mi bilo
tako teko vstati sredi noi, kot nato kar
15 minut akati na soolki, ki sta zaspali.
Naj omenim nekaj zanimivosti, ki sem jih
s prijatelji doivel med vonjo. Najprej
smo se morali v mesto ob italijanski meji
peljati ez Avstrijo, ker je bila cesta skozi
predor zaradi popravil zaprta. koda, da
tega prej nismo vedeli, saj bi se lahko
peljali po kraji poti mimo Celovca. V
Italiji smo se ustavili na dveh postajaliih;
tam je vladal popoln red, motile so me
le steklenice kokakole in prazne vreke
ipsa na tleh ob smetnjakih.

Ko smo prispeli v Bolzano, smo najprej

odhiteli v muzej gledat mumijo. Tam
se je trlo ljudi raznih narodnosti. Celo
Avstralci so bili med obiskovalci in veliko
je bilo Francozov z majhnimi otroki. Prvi
so plaevali kar z dolarji, ker evrov niso
imeli. Prav vsi pa so bili videti zadovoljni.
V muzeju je bilo v ve sobanah nazorno
predstavljeno ivljenje in delo neolitskega
lovca. e posebno mi je bil ve film,
ki je prikazoval, kako naj bi tzi ivel. V
avli je na ogled 3500 let stara mumija,
ki lei pod steklom v komori s posebno
svetlobo. Presenetilo me je, kako dobro
je ohranjena. Skratka, v svojem ivljenju
esa podobnega e nisem videl.
S tega potovanja sem odnesel lepe
vtise, zato se bom tudi naslednja tri
leta olanja na srednji oli udeleeval podobnih izletov, etudi ne bodo
obvezni.

21. Upotevajmo prvine in pravila danega besednega jezika.

22. Ker sta na Junem Tirolskem dva uradna jezika (italijanina in nemina).
23. nareje/pokrajinski pogovorni jezik; zborni jezik; knjini pogovorni jezik/pokrajinski
pogovorni jezik; sleng/nareje/pokrajinski pogovorni jezik

Reitve

Reitve

Delovni zvezek

24. Po smislu, npr.

Ana Prodnik
Cegelnica 27
4202 Naklo

Cegelnica, 14. 12. 2009

Spotovani gospod
Peter krjanc, prof.
Gimnazija Kranj
Bleiweisova c.
4000 Kranj
(Zadeva:) OPRAVIILO
Sporoam Vam, da se moja herka Anica Prodnik v soboto, 13. decembra, ni mogla
udeleiti ekskurzije v Bolzano, ker je bila bolna. Zato Vas prosim, da ji izostanek
opraviite.
Zahvaljujem se Vam za razumevanje in Vas lepo pozdravljam.

Ana Prodnik
ALI:

Ana Prodnik
Cegelnica 27
4202 Naklo

Cegelnica, 14. 12. 2009

Peter krjanc, prof.

Gimnazija Kranj
Bleiweisova c.
4000 Kranj
(Zadeva:) Opraviilo
Spotovani gospod profesor!/Spotovani gospod!/Spotovani!
Sporoam Vam, da se moja herka Anica Prodnik v soboto, 13. decembra, ni mogla
udeleiti ekskurzije v Bolzano, ker je bila bolna. Zato Vas prosim, da ji izostanek
opraviite.
Zahvaljujem se Vam za razumevanje in Vas lepo pozdravljam.

Ana Prodnik

5
Jezik
Str. 1314
1. a) DA, DA, DA, DA, DA, DA, DA
b) Slovenski pesnik Janez Menart.
Npr. Pesmi tirih, Statve ivljenja
Npr. Shakespearja, Villona
Slovenina je zelo primerna za prevajanje tuje poezije, saj se zlahka prilagaja tujemu
pesnikemu izrazu.
Z roo mogoto.
c) Po smislu.
) 'po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno skrivnostno mo'
d) Po tevilu govorcev danega jezika.
Po smislu.
e) Ni na zadnjem mestu.
2. a) Japonka, Nemec, Francoz, Bosanka/Bonjakinja.
Predavateljica japonine, profesor in prevajalec, direktor uprave podjetja, istilka.
Japonski, nemki, francoski, bosanski/bonjaki.
Drugi, razen za Nemca.
O tem, kako so se uili slovenino.
Japonka in Nemec.
Francoz in Bosanka/Bonjakinja.
Ker je lovek med telefoniranjem pozoren samo na besedni jezik.
Po smislu.
b) O teavah pri uenju slovenine.
S sklanjatvami.
Bosanka/Bonjakinja.
Srbohrvaki/srbski oz. hrvaki.
Po smislu.
c) O razlogih za uenje slovenine.
Vsi (razen istilke).
Je predavateljica japonine na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Je prevajalec iz nemine v slovenino.
Npr. Preeren, Cankar, Kocbek, Kosovel
Ker je uradni jezik v Sloveniji slovenski.
) O pomenu znanja tujih jezikov.
Po smislu.

Kaj je beseda
Str. 1718
1. Po smislu.
lepo mesto najde; ne vrne se nobena; zgledi vleejo
Po smislu.
2. drevo, nos, srce, klju, na, v iz, rdea, plezati, peti, ker, svetovati/priporoati, zahvaliti se
3. 'sadno drevo ali njegov pekati sade stoaste oblike'; 'izjaviti komu, da bo kaj dobil, da
bo esa deleen'; 'biti v takem poloaju, da je tea telesa preteno na zadnjici'
pomarana, marelica, jagoda; prepovedati, groziti, dovoliti; tei, epeti, stati
4. ime esa, pomen, tvarno

Reitve

Reitve

6
Pomen besed

Delovni zvezek

Str. 1820
1. 6, 4, 3, 2, 5, 1
2. bel, lahek, ovalen, trden
3. NE
'vrsta pokrivala'; 'zgornji del gobe'; 'zgornji del gore/vrh'
4. kaa, klovn
klovn
5. epidemija, nareje, aluminij
6. 1. 'zgradba, namenjena zlasti za bivanje ljudi'; 2. 'druinska skupnost, druina'; 3.
'podjetje, ustanova (predvsem trgovska, kulturna)'; 4. 'glavni stanovanjski prostor v
kmeki hii
7. B, C, A
8. C, B, A
'moan severovzhodni veter'
9. etnino, etino
NE
etnien naroden, narodnosten; etien nraven, nravstven
etien
etnos
etien
etinih, etnina
10. fizien, telesen; fizien, fizikalen
fizikalni, fizini
a
11. upravieni, opravienih, asniko, astniko, strmite, stremi, moramo, moremo
12. enopomenke, vepomenke

Frazemi
Str. 2026
1. Proste besedne zveze: spomniti se poitnic, lesena letev, kozarec vode.
Stalne besedne zveze: vodni vir, panska stena, narediti kaj z levo roko, poletna ola,
vrba alujka, pretakati krokodilje solze.
2. bolja polovica, zabresti v dolgove, voditi koga za nos, imeti strupen jezik
3. prost/svoboden, rde, siten, moker; pol, pav, lisica, med, mravlja/ebela
4. 2, 1, 7, 5, 9, 4, 8, 10, 3, 6
5. so do grla siti 'zelo jim je odve'; mu slava ni stopila v glavo 'ni postal prevzeten'; jo imam
ez glavo 'mi preseda', bela vrana 'redkost, izjema'; imajo v rokah karje in platno ' imajo
mo za odloanje, o em'; je povozil as 'niso sodobni, prilagojeni stvarnosti'; sem vedel,
koliko je ura 'kaken je poloaj, kako je v resnici'
6. Ne duha ne sluha; odel s trebuhom za kruhom; na konju; igrati prvo violino
7. popolna tiina smrtna tiina, nekaj skrivaj pripravlja ima nekaj za bregom, je odpravila
zaetne teave je prebila led, smo se oddahnili kamen se nam je odvalil od srca, je
razmiljala, tuhtala si je belila glavo, odgovorila zelo hitro izstrelila kot iz topa
8. C, , D, E, B, A
9. 4, 3, 6, 2, 5, 1, 4
10. 7, 5, 1, 10, 6, 4, 2, 9, 8, 3

7
11. ez jarek skae, kjer je most; kruha strada; kjer te ne srbi; potem kravca; mii pleejo; se
najslaje smeje; e evelj ne obuje; dvakrat da; zlata ura; samo hvali; ne odlaaj na jutri;
kamen na kamen palaa
12. Po smislu.
13. moe v modrem, kalilca nonega miru, moje postave, so odpeljali v pridranje
14. prigati zeleno lu za kaj 'dati dovoljenje za kaj'; dobrota je sirota 'dobro dejanje navadno
ni poplaano s hvalenostjo'; rdee tevilke 'izguba pri poslovanju'; pristrii komu peruti
'omejiti, onemogoiti koga'
15. maji kaelj 'ni majhna, nepomembna stvar'
16. 'zelo se truditi za kaj'; 'razirjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha';
'bogastvo, denar'; 'oseba, ki ji naprtimo/pripiemo krivdo drugega'; 'ne sprejeti
odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno'
(kot Pilat); 'e je bila komu storjena krivica, naj se zanjo mauje'; 'Nauk, nasvet ni imel
zaelenega uspeha'; 'lovek ne sme obsojati drugih, e sam ni brez napak.'
17. sizifovo delo 'prazno, naporno delo brez konca in upanja na uspeh'; tantalove muke
'neuteena elja po em, kar ima lovek pred nosom, a je zanj nedosegljivo'; gordijski
vozel 'kaj tako zapletenega, da se ne da razplesti/razreiti'; prokrustova postelja
'neloveko muenje'; ahilova peta 'slaba/ibka stran, ranljivo obutljivo mesto'; biti med
scilo in karibdo 'biti v koljivem poloaju, ko preti nevarnost z dveh strani in se lahko
izognemo eni sami tako, da zabredemo v drugo'; prestopiti rubikon 'storiti odloilni
korak, odloilno dejanje'; kolumbovo jajce 'navidez nereljiv problem, enostavno in
domiselno reen'
Nekatere bi lahko pisali tudi z veliko zaetnico (Sizifovo delo, Tantalove muke, Prokrustova
postelja, Ahilova peta, biti med Scilo in Karibdo, prestopiti Rubikon, Kolumbovo jajce).
O nastanku gl. npr. S. Trdina, Besedna umetnost, II. del, Mladinska knjiga, Ljubljana 1974,
5051.

Pomenska razmerja med besedami

Str. 2632
1. sta prijokala (na svet), so se rodili, je privekalo (na svet)
DA
Vse pomenijo enako.
deklica, punki, deklii
NE
punka, dekli
DA
Deek.
Da ne bi ponavljal iste besede.
'deek ali deklica v prvih letih ivljenja'; 'otrok do prvega leta starosti'; 'otrok do tirih
tednov starosti'
NE
Nimajo enakega pomena.
novorojenek
2. Po smislu, npr. Oe mi je ukazal Mama mi je naroila Brat me je opomnil Babica
me je vpraala Po radiu so napovedali Pa sem se odloil
Popravljeno. Ker se ne ponavlja ista beseda.
3. vsak ui drugae, pregledna, lepe, olajuje, velika, poasni, zelo, najlae, mono, laje,
bolj
Spremenjeno.

Reitve

Delovni zvezek

Reitve

8
Po smislu.
4. top (no), blag (ovinek), mila (kritika); pokrita (posoda), skrit (zaklad), potuhnjen/
zahrbten (lovek); ravna (rta), pokonna (dra), prava (vera); mokra (obleka), svee
(meso), debel (lovek)
Ista beseda ima lahko razline protipomenke.
5. Antonim/protipomenka.
Da bi si vsi uporabniki slovarja lahko predstavljali pomen te besede.
6. gibanje/premikanje, veda, trditev, program, veter
Nadpomenke.
7. Lubje, Oko, Refleks, Led
d
8. 3, 1, 5
9. (je) vozil, podvoza, vozilo, avtoprevoznika, voznik, voznikega
-vo-, -voz-, -voz-, -voz-, -avt-, -voz-, -voz-, -vozNE
Avtoprevoznik ima dva korena.
-vozNE
V besedi vonja se je zadnji glas korena prilagodil glasovnemu okolju.
10. pohoda, vhod, podhod, shodil, prehodu, sprehoda, prehodil, odhod, prihod, obhod,
vzhod, hodnika, pohodil
Po smislu.
11. -streh-, -stre-, -ok-, -o-, -de-, -deel-, -sve-, -svet-, -rok-, -ro-, -otro-, -otro-, -oble-,
-oblekNE
Besedi denik in deela ne spadata v isto besedno druino.
NE
Npr. -ok- in -o-.
Konni glas korena se je prilagodil glasovnemu okolju.
12. a) zmaj, b) radirka, c) oko, ) tiskalnik
13. Po smislu, npr. novinar, lanek, naslov, politika, novica, raznaalec, kiosk
14. sopomenke, protipomenke, nadpomenke, besedna, tematsko
15. a) Po smislu, npr. Z avtomobilom na pot.
b) agencija 'ustanova, ki organizira potovanja'; aranma 'dogovor, sporazum, zlasti v
gospodarskem poslovanju in turizmu'
c) c
) A: c, B: a
d) NE
e) Npr. je razprodana/je je zmanjkalo
vroina
f ) cunjo, otroaji, mulci, zanimivostmi, doktorjev
Da bi opozoril na njihov poseben pomen (cunja, zanimivosti, doktorji) oz. na njihovo
neustreznost/zaznamovanost v tem besedilu (otroaji, mulci).
cunja obleka nasploh, otroaji otroci, mulci razposajeni stareji otroci/mladina/
najstniki, zanimivosti stvari, ki ne sodijo med zanimivosti/ki sploh niso zanimive,
doktorji veliki strokovnjaki
g) potovanje, pot, poti, potnikom, pot, potovanju
Po smislu.
h) vodjo, voditelj, vodnik, vodnika

9
i) Po smislu, npr. postrv, skua, krap, orada, karpena, mol.
j) preprosta, zapletena
k) redko, ni, nikoli, spomniti se, prepoceni
l) Po smislu, npr. potovanje, avtomobil, agencija, vodnik, avtobus, izlet, gostilna, hotel,
ogled, muzej, zemljevid

Slogovna vrednost besed

Str. 3238
1. regrata
Besedilo je namenjeno iri javnosti, ne le doloenim ljudem iz iste pokrajine oz. stroke.
2. fraktura
zlom
Ker besedilo ni namenjeno le strokovnjakom.
3. solzice, opiriti se, pnevmonija, devej, cvirn, balanca
Ne moremo jih uporabiti v vseh besedilih.
Po smislu.
4. pohan
ocvrt
Ker bi tvorci reklame radi pritegnili pozornost naslovnika (prim. preneseni pomen sem
peen 'zavedam se dokonnosti odloitve').
5. Npr. reti, govoriti, alkoholik/pijanec, pasti, zatrapati se, velikan
6. 4, 1, 2, 3, 5
7. fanti, fantiek, fantek, mulek
8. Po smislu.
9. Ker eli predstaviti predmetnost olepano.
10. mojstri, (je) pozabila, skromnih
Iz sobesedila.
11. potenjakovi tat, kradljivec, noriica neumnica, sta se kljunkala sta se poljubljala,
gofljo usta, iaj sedi
12. Da je neroden; da je neumen; da je priden; da je zvit.
13. Po smislu.
Po smislu.
Po smislu.
Beremo.
Po smislu, npr. begave nemirne, lahkokrila lahkotna, sproena, dehti dii,
ciklamnov ciklam, drhtim trepetam, vesna pomlad, bolest boleina.
14. Iz narenih besed in njihovih knjinih ustreznic.
Na levi.
Od kod je/njegovo manino pripadnost.
Ker domneva, da jih bralec ne bo razumel.
15. na ofu, netu, fensi, bedu, pofotkali
Ni se mi ne da. Ali bo zveer na spletu? Kakne drage/moderne evlje ima! Sploh ne
ve, kako slabo se poutim! Fotografirali so vse naokrog.
16. elementarkam; rajhanja, cokla
argonsko.
Ne. V zapisanih strokovnih in uradovalnih besedilih je treba uporabljati uradne
strokovne izraze (npr. uiteljicam 1. r. osnovne ole, ometavanja, podzidka).
17. Zasebno.
Praktinosporazumevalno.

Reitve

10

Delovni zvezek

Reitve

Po rabi besed (npr. stric Tone, bicikel, mulec, z bratovim ponijem, so se podili ).
Ustno.
bicikel kolo, mulec deek/otrok, so se podili so hitro vozili, je vigal je hitro vozil,
smo grizli (v klanec) s teavo vozili (navkreber), ketna veriga, mojdunaj zares
Po smislu.
18. V prilogi, prevzemni zapisnik, penale, dobropis, garancijski rok
Nezaznamovane.
19. Matematika: potenca, ulomek. Jezikoslovje: podpije, rodilnik, medmet. Medicina:
eritrociti, arterioskleroza, holesterol. Kuharstvo: mariniranje, pasteriziranje, blaniranje.
Pravo: kataster, oporoka, ustava.
Po smislu.
20. Po smislu.
21. tajersko prestolnico, v vinjenem stanju, tekoe zlato, odprtih vpraanj
Maribor, pijanega, nafta, nesoglasij
22. prosinec, svean, suec, mali traven, veliki traven, ronik, mali srpan, veliki srpan,
kimavec, vinotok, listopad, gruden
23. a
Npr. meanek, oi, puni, ptiica, kljunku, pisemce
Npr. babo, dedec, stara, skobili se, hudirjev, usrani
Je zaznamovana, in sicer ironino.
24. nezaznamovane, zaznamovane; vseh, nekaterih, razodevajo sporoevalca; ustveno,
asovno

Izvor besed
Str. 3843
1. NE Besedi slovar in hlae sta prevzeti; NE Razirjena je v vseh slovanskih jezikih; DA
Prevzeta je iz ruine; NE Tvorjena je v slovenini; DA Izhaja iz indoevropine; NE
Prevzeta je iz latinine; NE Beseda sosed izhaja iz praslovanine, beseda pohleven pa
je tvorjena v slovenini.
IZ
INDOEVROPINE
mi

DOMAA BESEDA
IZ
PRASLOVANINE
sosed

PREVZETA BESEDA
IZ ZGODNJE
SLOVENINE
pohleven

slovar, hlae

2.
IZ
INDOEVROPINE
ovca

DOMAA BESEDA
IZ
PRASLOVANINE
kruh

PREVZETA BESEDA
IZ ZGODNJE
SLOVENINE

3. cvet
Izvira iz indoevropine.
Cerkev iz grine, frakcija iz latinine.
cerkev
DA
Poznajo jo v hrv., srb., rus., e.
4. Po smislu.
5. stresa, herpesa, koncentracija, ritem, fizino, kondicijo

krompir, enja

11
6. Po smislu.
7. Npr. znaaj, dvojina, uraden, jezikoslovec, ivalstvo, rastlinstvo, namiljen, posojilo,
resnien, nasprotje, prevladovati, obnavljati/obnoviti
8. vnaprej; s tem v zvezi/nala za ta primer; biti ali ne biti; hoe noe; za in proti;
nazadnje, vendar ne nepomembno; zaradi lepega; nezaelena oseba; pomota pri
govorjenju; O, sveta preproina!; moja krivda; predmet, s katerim je bilo storjeno
hudodelstvo
9. Po smislu.
10. sandwich
Iz angleine.
sendvi
Prevzeta beseda je prilagojena pisnim in izgovornim zakonitostim slovenine, izvirna
tuja beseda pa ne.
NE
Prevzeta beseda je mokega spola, izvirna angleka beseda pa srednjega. Prevzetim
besedam se namre pripie glede na oblikoslovne znailnosti ustrezen (slovenski) spol.
NE
Prevzeto besedo sendvi sklanjamo po zakonitostih slovenine, Anglei pa te besede v
svojem jeziku ne sklanjajo.
11. Po smislu.
12. Velesovo, Murova, irovnica, Obrne
Po smislu.
13. Po smislu.
14. domae, indoevropine, praslovanine, slovenskih, posnemanja; prevzete,
zemljepisnem, kulturnem

Tvorjenost besed
Str. 4352
1. Po smislu.
sodelavec, Mojin, dobroduen, stanovati, predmestje, pritlije, nadstropje, podstreje
Mojin dobroduni sodelavec stanuje v predmestju Ljubljane, in sicer v hii s pritlijem, z
enim nadstropjem in z velikim podstrejem.
Po smislu.
2.
desetak
lasnica
ivilja
zima
sonce
okence
zdravje

OBRAZILO
x
x
x

KONNICA

x
x
x
x

Desetak, lasnica, ivilja, okence, zdravje

Te besede imajo obrazilo.

Reitve

Reitve

12

Delovni zvezek

3.
NETVORJENKE
krog
sneg
muha
leto
zel

TVORJENKE
zelen
sneiti
poletje
kronik
muica

Po smislu.
4. a) rep, repat, rep; b) leden, led, ledenik; c) smreka, smreka, smrekov; ) fant, fantov,
fanti; d) mi, mi, mika
a) rep-, repat-, rep-;
b) leden-, led-, leden-;
c) smre-, smrek-, smrekov-;
) fant, fantov,- fanti-;
d) mi-, mi-, mik5. a) Ambro-, Botjan-, Gaper-, Gregor- osebna lastna imena; b) upan-, Kova-, utar-,
Kuhar- imena poklicev; c) Star-, Nov-, Zdrav-, (E)rjav- lastnosti; ) Hrib-, Skal-, Breg-,
Smrek-, Slap- prvine neive narave
6.
BESEDOTVORNA
TVORJENKA
OBRAZILO
PODSTAVA
udeen
ude-en
istilo
ist-ilo
lenuh
len-uh
irokogruden
irok-, -grud-o-, -en
skupinski
skupin-ski
smuie
smu-ie
predrag
-drag
preetrtoolec
etrt-, -ol-o-, -ec
Janezov
Janez-ov
tujec
tuj-ec
sredogorje
sred-, -gor-o-, -je
7.
TVORJENKA
udeen
istilo
lenuh
irokogruden
skupinski
smuie
predrag
etrtoolec
Janezov
tujec
sredogorje

PREDPONA

OBRAZILO
PRIPONA
+
+
+
+
+
+

MEDPONA

+
+
+
+
+

13
Sestavljenka: predrag. Izpeljanke: udeen, istilo, lenuh, skupinski, smuie, Janezov,
tujec. Zloenke: irokogruden, etrtoolec, sredogorje.
8. tak, ki je na glavi; ta, ki daje kri; to, da pijemo; prvotni Slovan; ta, ki voli; majhen robec;
to, kar je za pestjo; delati gube; to, s imer piemo; to, kjer se sankamo; ta, ki ima kratke
hlae; to, da je svetlo; skupni igralec; to, kjer kroimo
9. to, kar je za bukvami; to, kar je med vodama; to, kar je za goro; to, kar je prek Mure; to,
kar je ob Sotli
10. 3, 4, 5, 1, 2
11. ta, ki je dobre volje; ta, ki trese glavo; ta, ki meri koze
12. to, s imer vodimo strelo; tako, da je zanimiv; klepar za avte; bolj droben; nija vrsta;
ljubo/majhno dete; tak, ki je iz vrste
13. miiast, posluanje, ministrica, stoje, listje, obrobje, zeleneti, lepo, pismonoa,
podskupina, unoviti, veseljak, slovensko-irski, priroen, ledolomilka/ledolomilec,
avtokarta, prestrog
14.
BITJE OZ. VRILEC DEJANJA
NAPRAVA OZ. SREDSTVO DEJANJA
DEJANJE
KRAJ DEJANJA
SNOV DEJANJA
NOSILEC LASTNOSTI
LASTNOST OZ. STANJE

dojilja, plezalec
brisaa/brisalec, kazalec/kazalo
kazanje, brisanje
kuhinja, plesie
mehalo/mehalec, uspavalo
divjak, duhovite
zdravje, oarljivost

15. brezdomec, pohitvo, ogrlica, ponedeljek, povrje, podonjak, nahrbtnik, predpranik,

naramnica, dokolenka, odstotek
16. brezbarven, podkoen, zmeren, zaasen, brezskrben, zasilen, omahljiv, nadleen,
kodljiv, bananin, sredini, zahodni, ponosen, junaki
17. urediti, upodobiti, barvati, pluiti, blagosloviti, obglaviti, namestiti, upokojiti, dobrikati
se, mijavkati, gospodariti, kriviti, rumeniti, rumeneti, oceniti, uvrstiti, konati, stopicati,
skakati, hlaati, torkljati
18.
ENSKI PAR MOKEMU (FEMINATIV)
SKUPNO IME
MANJALNICA/LJUBKOVALNICA
SLABALNICA

prijateljica, dijakinja
besedje, zverjad, vejevje, ljudstvo
pisemce, sinek/sinko, knjiica, klopca
kmetavz/kmetavs, krave

19. ljubljena, ljubea, delovni, delavni, nosilni, noen, nosea, ljubljeni, ljubeznivi,
domiselno, domiljijski, domiljava, energien, energijsko, zvezdniko, zvezdnato,
zvezdastimi, razumljivo, razumskemu, razumljene, oarani, oarljiv, skrivnem,
skrivnostnega
20. dobrosren, kaipot, tirinoec, vsejed, dvovrstien, domoljub, bosonog, zlatorog,
kratkoroen, strahopetec, bistroumiti, elezobeton
21. nadpovpreje, sogovorec, prazgodovina, podnapis, medklic, pododbor, nadkof
22. veriica, mleen, angleki, praen, sneiti, bliina, otoek, dreveek, trebuast, sloen,
overeja, trinonik, srece, reni, belouka, podnoje, maoba, krvoloen
Po smislu, npr. -g- na koncu besedotvorne podstave se je pred obrazilom -je premenjal z
-- (podnoje) itn.
23. miza, tvorjenke; podstava, obrazilo

Reitve

Reitve

14
Oblikovna stran besed

Delovni zvezek

Str. 5253
1.
PREGIBNE BESEDE

NEPREGIBNE BESEDE

oddaljenost, osem, premikam se, njegov,

teleskop, ves, znan, kdo, vidite, slovenski

po, resno, tudi, pa, mijav

Pregibnim besedam se spreminja oblika, nepregibnim pa se ne.

2.
OSNOVA
nesrejevozniksojenjMarksporoa
Brkin-

KONNICA
-a
-do
-
-e
-o
-m
-i

3. nepregibne; konnica, predmetni, slovnini

Besedne vrste
Str. 53
1.
SAMOSTALNIKA BESEDA
PRIDEVNIKA BESEDA
GLAGOL
PRISLOV
PREDLOG
VEZNIK
LENEK
MEDMET

poari, ienjem, travnikov, jih, kmetje

neprevidni, neodgovorni
divjajo, so zanetili
Ponekod
med
in
e

2. gledalie (samostalnika beseda med glagoli), hia (samostalnika beseda med

prislovi), mole (prislov med samostalnikimi besedami), novinarka (samostalnika
beseda med pridevnikimi), pred (predlog med vezniki), oh (medmet med lenki)

15
Samostalnika beseda
Str. 54
1. samostalnik, posamostaljeni, samostalniki
2.
POSAMOSTALJENI
SAMOSTALNIK
PRIDEVNIK
breme, dekletu, starem,
zdravje, sliko, zdravnik,
torkljo, vrat, torklja,
dopusta

bolni, generalni

SAMOSTALNIKI ZAIMEK
me, ga, vas, je

Samostalnik
Str. 5461
1. dan, Matiek, Krst, brat, Kralj; kronika, mati, no, Micka; Slovo, srce, Trpljenje, Romanje
Zaradi spola vpisanih besed.
2. smui . sp., Moravci m. sp., roaj m. sp., pleme s. sp., karje . sp., mladina .
sp., u . sp., Joi . sp., ljudje m. sp., sadje s. sp., pot m. ali . sp., Zagorje s. sp.,
Trbovlje . sp., FIFA . sp., Saa m. ali . sp., atelje m. sp., opice . sp., NUK m.
sp.
3. stari mn., usta mn., ledvici dv., kri ed., karje mn., radirki dv., jetra mn., ljudje
mn., otroka dv., Jesenice mn., Celje ed.
4. Karpati, Adleii, Medvode, Moste, vilice, Brda, prsi, obresti, poitnice
5. vratih, smumi, pljuem, usti, vrati, pljuih
6. novo znanje pojem; ivljenje pojem; razlino blago snov; je leal kruh snov; Tvoja
povrnost pojem
7. Na rabo samostalnikov, ki poimenujejo sadee (npr. borovnice) ali ivali (npr. ribe), ne pa
snov, zato se rabijo v mnoini.
8. lakaste sandale, natikae; stari; sreujejo sodobni stari; zlate uhane; enojajni dvojki
nastanejo; bolijo me kolena Pri parnih delih telesa, pri oblailih ter pri funkcionalnih in
biolokih parih uporabljamo samo mnoino.
9. koarko, glasbo, humor, sneg, odkritost, sladoled, sonce, smeh, zahrbtnosti, rasizma,
letenja, snobizma, dima
10. tudentje I , nalogo T, funkcij R, profesorjev R, v otorih M, prijateljema D,
z mimi O, mizam D
11. policist 1. m., DDV 3. m., mo 1. m., pevovodja 2. m., grof 1. m., Luka 2. m.,
ati 1. m., APZ 3. m.
12.
I
R
D
T
M
O

EDNINA
ko
koa
kou
ko
o kou
s koem

DVOJINA
koa
koev
koema
koa
o koih
s koema

MNOINA
koi
koev
koem
koe
o koih
s koi

Reitve

16

Delovni zvezek

Reitve

I
R
D
T
M
O

EDNINA
zid
zidu
zidu
zid
o zidu
z zidom

DVOJINA
zidova
zidov
zidovoma
zidova
o zidovih
z zidovoma

MNOINA
zidovi
zidov
zidovom
zidove
o zidovih
z zidovi

I
R
D
T
M
O

EDNINA
mo
moa
mou
moa
o mou
z moem

DVOJINA
moa
mo
moema
moa
o moeh
z moema

MNOINA
moje
mo
moem
moe
o moeh
z momi

I
R
D
T
M
O

EDNINA
otrok
otroka
otroku
otroka
o otroku
z otrokom

DVOJINA
otroka
otrok
otrokoma
otroka
o otrocih
z otrokoma

MNOINA
otroci
otrok
otrokom
otroke
o otrocih
z otroki

I
R
D
T
M
O

EDNINA
nagelj
nageljna
nageljnu
nagelj
o nageljnu
z nageljnom

DVOJINA
nageljna
nageljnov
nageljnoma
nageljna
o nageljnih
z nageljnoma

MNOINA
nageljni
nageljnov
nageljnom
nageljne
o nageljnih
z nageljni

I
R
D
T
M
O

EDNINA
lovek
loveka
loveku
loveka
o loveku
s lovekom

DVOJINA
loveka
ljudi
lovekoma
loveka
o ljudeh
s lovekoma

MNOINA
ljudje
ljudi
ljudem
ljudi
o ljudeh
z ljudmi

V 1. moko.
Ker imajo pri sklanjanju nekaj posebnosti v konnici ali osnovi.
13. mizar, car, kuhar, hektar, semafor, ofer, Sever, natakar, traktor
14. most, grad, gozd, cvet, zid, sin, glas, nos, zvon, rog, volk
15. med, strah, rod, dar, god, tat, glas, las, most, plaz, mir, sram
16. z Maticem, z Vanem, s Tomaem, z Aleem, z Matejem, s Teom; z Ivom, z Mitjem/z Mitjo,
z Nacetom, z Bertijem, z Gregorjem, s Tonkom
17. bife, finale, kino, atelje, metro
Po smislu, npr. Vsak teden se sestanemo pri bifeju; V finalu so se pomerili najbolji;
Dobimo se v kinu; Danes bom prespal kar v ateljeju; Sreala sta se v metroju.

17
18. Joka, kinu; bifeju; stricem, Privkom, otroki; sinka; bratcem, Janijem, bratrancem,
igom/igo; otrocih; ljudi
19. tekaa, opla, pika, francoza, kamniana
Nekateri samostalniki mokega spola, ki poimenujejo neivo (npr. portne klube,
ahovske figure, avtomobile, karte, vrste vina, orodje, prevozna sredstva), se v toilniku
ednine sklanjajo tako kot tisti samostalniki mokega spola, ki poimenujejo ivo.
20. oe, Stane
21.
I
R
D
T
M
O

EDNINA
gospa
gospe
gospe
gospo
o gospe
z gospo

DVOJINA
gospe
gospa
gospema
gospe
o gospeh
z gospema

MNOINA
gospe
gospa
gospem
gospe
o gospeh
z gospemi

I
R
D
T
M
O

EDNINA
mati
matere
materi
mater
o materi
z materjo

DVOJINA
materi
mater
materama
materi
o materah
z materama

MNOINA
matere
mater
materam
matere
o materah
z materami

I
R
D
T
M
O

EDNINA
breskev
breskve
breskvi
breskev
o breskvi
z breskvijo

DVOJINA
breskvi
breskev
breskvama
breskvi
o breskvah
z breskvama

MNOINA
breskve
breskev
breskvam
breskve
o breskvah
z breskvami

I
R
D
T
M
O

EDNINA
hi
here
heri
her
o heri
s herjo

DVOJINA
heri
hera
herama
heri
o herah
s herama

MNOINA
here
hera
heram
here
o herah
s herami

V 1. ensko.
Ker imajo pri sklanjanju nekaj posebnosti v konnici ali osnovi.
22. hi, her, o gospe, mater, her
23. materjo, sklanjatvijo, gospe, bukvijo, lestev, dvema minutama

Reitve

Reitve

18

Delovni zvezek

24.
I
R
D
T
M
O

EDNINA
stvar
stvari
stvari
stvar
o stvari
s stvarjo

DVOJINA
stvari
stvari
stvarema
stvari
o stvareh
s stvarema

MNOINA
stvari
stvari
stvarem
stvari
o stvareh
s stvarmi

I
R
D
T
M
O

EDNINA
misel
misli
misli
misel
o misli
z mislijo

DVOJINA
misli
misli
mislima
misli
o mislih
z mislima

MNOINA
misli
misli
mislim
misli
o mislih
z mislimi

V 2. ensko.
25. bolezni, pesmijo, povedjo, povedi, perutmi, plavutmi, skrivnostmi
26. Inge, Nives, ladij, isker, stvarmi, trgatvijo
27.
I
R
D
T
M
O

EDNINA
oko
oesa
oesu
oko
o oesu
z oesom

I
R
D
T
M
O

MNOINA
tla
tal
tlem
tla
o tleh
s tlemi/s tli

DVOJINA
oesi
oes
oesoma
oesi
o oesih
z oesoma

I
R
D
T
M
O

MNOINA
oi
oi
oem
oi
o oeh
z omi
MNOINA
drva
drv
drvom
drva
o drveh
z drvmi

V srednjo.
28. poljem, drvmi, naselij, parkiriem, dvema letoma
29. taksi, las, ene, vrat, vreme, kolo, bolezen, nadstropje, mlaj/nadstropje, zvon
30. staro mater, Fani, kivijev, breskev, sestanku, gospe Nadi Slabe, profesorju Vilku Novaku,
novinarju Jaku/Jaki Meglu/Megli, ilustratorju Mikiju Mustru, igralki Silvi Kopriva/Koprivi,
Waltu Disneyu, tekega bremena, kolesom, avtom, Otroci, skirojem

19
Posamostaljeni pridevnik
Str. 6263
1.
IMENOVALNIK
Frankolovo
Grahovo
Podbrdo
Lastovo
Kosovo

RODILNIK
Frankolovega
Grahovega
Podbrda
Lastova
Kosova

MESTNIK
na Frankolovem
na Grahovem
v Podbrdu
na Lastovu
na Kosovu

Frankolovo, Grahovo
To prepoznamo po sklanjatvi (npr. po R ed.: -ega proti -a).
2.
Gorenjska
eka
vedska
Kitajska

IVIM
na Gorenjskem
na ekem
na vedskem
na Kitajskem

PRIHAJAM
z Gorenjske/z Gorenjskega
iz eke/s ekega
iz vedske/s vedskega
iz Kitajske/s Kitajskega

Ta lastna imena so enskega spola; v doloenih sklonih (npr. v mestniku) jih sklanjamo
po srednji sklanjatvi.
3. Hrvaka, Poljska, Finska
4.
IMENOVALNIK
Dostojevski
Turgenjev
Gorbaov
Koseski
Skruny
Tedeko

RODILNIK
Dostojevskega
Turgenjeva
Gorbaova
Koseskega
Skrunyja
Tedeka

ORODNIK
z Dostojevskim
s Turgenjevom
z Gorbaovom
s Koseskim
s Skrunyjem
s Tedekom

Dostojevski, Koseski
To prepoznamo po sklanjatvi (v R ed. imajo konnico -ega, ne pa -a).

Reitve

Reitve

20
Samostalniki zaimek

Delovni zvezek

Str. 6367
1.
1. os.

EDNINA
2. os.

jaz

ti

mene/
me

D
T

vidva

onadva mi

vi

oni

tebe/te nje/je

naju

vaju

njiju/ju nas

vas

njih/jih

meni/
mi

tebi/ti

nama

vama

njima/
jima

vam

njim/
jim

mene/
me

tebe/te njo/jo

naju

vaju

njiju/ju nas

vas

njih/jih

o naju

o vaju

o njiju

o vas

o njih

z vami

z njimi

z
menoj
/z
mano

ona

MNOINA
1. os.
2. os.
3. os.

midva

M o meni o tebi
O

3. os.

DVOJINA
1. os.
2. os.
3. os.

njej/ji

o njej

s
z njo
teboj/s
tabo

nam

o nas

z nama z vama z njima z nami

2. Narava ga je ...; ... in jih ...; ... z njo v na ...; ... jo po vsem ; ... ju je povabil ...
3. njej, ju, Nas, Vam, jih, ga, tebi, jih
4. njih; vam; vas; jo; me; ju; tabo/teboj; njo, ju; ga, ga; mu
5. Sreal jo je ...; To me ne ...; Kako mu je to ...; ... ju nisem videla ...; ... sem ga vpraal ...; ... jim
to ...; e bi jih videl ...
6. Ob njej, mi; meni, tebi; ga; jima; njemu
7. zame, vate, Prednje, podenj, Ponj, Zanju, name, Zanje
8.
I
R
D
T
M
O

kdor
kogar
komur
kogar
o komer
s komer

kar
esar
emur
kar
o emer
s imer

9. Komu, Koga, Koga, esa, S kom, Pri kom

10. Kdo?, Kaj?, Kaj?, Kdo?, Kdo?, Kaj?
11. Kdor, Kdo, Kogar, Komu, Kar, emu, S im, Komur, S komer, kar, esa
12.
I
nekdo
nekaj
I
nihe
R nekoga
neesa
R nikogar
D nekomu
neemu
D nikomur
T
nekoga
nekaj
T
nikogar
M o nekom
o neem
M o nikomer
O z nekom
z neim
O z nikomer
13. nikomer, koga, Nekoga, Nikogar, niimer, Neemu, esa, niemer
14. Ni, nikomer, niimer, nikomur, niesar, Niemur
15. osebni, midva; neosebni, kaj/nihe/kdor

ni
niesar
niemur
ni
o niemer
z niimer

21
Pridevnika beseda
Str. 6769
1. odmeven, Zdruenem, klasino, dveh, simfoninega, Slovenske, njihova, druga,
koncertna, zadnjih, slovenskih, vsem
2. jeklena, mnoina, njegov, rn, katero, bolna, modri, Matjaeva, dve
Od oblike samostalnike besede.
3. finalnih, prvo, svojem, paradnem, novem, svetovnem, deevnem, nepredvidljive,
Rokometni, peto, dravnega, olimpijskem, najbolji, slovenski, zahtevna, nevarne
4. svojem, akademskim, dvema, kaknemu, slovenskem, svojimi
5. kraki, panonskega
V mokem spolu ednine.
V toilniku.
NE
kraki : panonskega
Ker je ob drugem pridevniku izpuen samostalnik.
6. Srebrnega; angleko-slovenskega; kakrno
7. pridevniki, tevniki, pridevniki zaimki
8.
PRIDEVNIKI
Bortnikov, prazna,
najuspenejih, dramskih,
dramske, ljubljanski,
slovenskih, radijskih,
televizijskih, dramskih,
igranem, odrskih, filmskih,
radijskih, televizijskih,
tevilna, Preernovo,
Bortnikov

TEVNIKI

PRIDEVNIKI ZAIMKI

trideseti, tirideset, ena, sto, naih, njeni, tem

trideset

Pridevnik
Str. 6972
1. lastnostni, vrstni, svojilni
2. poslovnim, prijetne, najlepe, novega, uspeen, novega; naslednje, teleji, kozjim,
prekmurskim, bunim, cvetano, kremno, ribano, rebikovo, peenega, nadevanega,
suhim, sirove, cvetlinim, orehovo
Lastnostne in vrstne.
3. Po smislu, npr. hoja prijetna, naporna, hitra; lasje kratki, dolgi, sijoi; mladost
brezskrbna, srena, lepa; knjiga strokovna, znanstvena, leposlovna; cerkev
obnovljena, gotska, vaka
4. suhem, suh, slabih, umetnemu, mrtvimi, majhnega, lanskim, bolno, slabi, vesela
5. svetlega, nizkega, hitrega, hladnega
Izpadel je polglasnik.
6. bolana bolna, domao domae, letonjo letonje, sveo svee, Jernejov
Jernejev, Trdinin Trdinov, Janin Janev, Krleino Krleevo, Toov Toev, Frischov
Frischev

Reitve

22

Delovni zvezek

Reitve

7. Z malo.
portoroki, pariki, praki, kraki, blejski, rogaki, bolonjski, seviljski, hamburki,
reykjaviki, moskovski, oselski, kofjeloki, novogoriki, slovenjgraki/slovenjegraki,
novomeki
8.
OSNOVNIK
okusen
suh
star
soen
rahel

PRIMERNIK
okusneji
bolj suh
stareji
soneji
rahleji

PRESENIK
najokusneji
najbolj suh
najstareji
najsoneji
najrahleji

9. prevelik, pretih, prelep

10.
Osnovnik
dober
dolg
visok
nizek
drag
tih
majhen
kratek
ozek
velik
sladek/sladak
teak/teek

Primernik
bolji
dalji
viji
niji
draji
tiji
manji
kraji
oji
veji
slaji
teji

Presenik
najbolji
najdalji
najviji
najniji
najdraji
najtiji
najmanji
najkraji
najoji
najveji
najslaji
najteji

11. Deurni, ljubi, stari, novi, prijazni, letni

12. suilni, vrtalni, deurni, Mali, fizikalni, generalni, jedilni, Levjesrni, Silni, mala
13. Brezmadeno, brezmadena, meglenih, prelep, blinje, daljne, slovenske, dolgo, Umetni,
odlien, naravnega, pravega, smuarski, virtuozni, zapletenem
brezmadeno, brezmadena, meglenih, prelep, dolgo, odlien, zapletenem
prelep
brezmadeen V osnovo se je vrinil polglasnik.
16. Visoka vrstni, lokega vrstni, Kmetske vrstni, upanova svojilni, Sosedov
svojilni, Povodni vrstni, Sonetni vrstni, veseli vrstni

tevnik
Str. 7375
1.
glavni tevniki
50
150.000
5.000
60

tiso
osmih
40
348

vrstilni tevniki
68.
31.

2. tirimi, trije, dvema, tridesetih, devetindevetdesetih, trije, osmih

23
3. desetih minutah, osemindvajsetega novembra, osemintridesetih zavodov,
tiriindvajsetih obinah, petdesetih koncertih, tisodevetstotridesetega leta,
sedemnajstih delih
4. En; Eden, nobeden; Eden; Eden, En
5. sto ena pesem, dvesto dva posnetka, dvesto dve skici, tristo trije kilometri, sedemsto pet
metrov
6. 370, 200, 2., 9., 1., 2009, 3, 4, 13, 15, 22, 33, 36, 29, 9826
tristo sedemdeset, dvesto, drugi, deveti, prvi, dva tiso devet, tri, tiri, trinajst, petnajst,
dvaindvajset, triintrideset, estintrideset, devetindvajset; devet, osem, dve, est (tako
beremo telefonsko tevilko)
7. Po smislu.
Ne.
8. 26 let, 90 odstotkih, milijonov dolarjev, 7. do 9. ure, 150, 4 let, 10., evrov
9. dvojno, dvoje, dvoja
dvoje, dvoja, dvojno
10. NE
Troje kljuev = trije kljui, troji kljui kljui treh vrst
11. dvoje (dva kosa), troje (trije kosi), stotero (sto), dvoje (dveh vrst), dvojno (dvakratno),
trojno (trikratno), sedmero (sedem), dvojno (iz dveh delov), troji (treh vrst)

Pridevniki zaimek
Str. 7679
1.
pridevniki
Janezovi, knjini, zanimive, namenjena,
baronovem, bratraneva, zanimiva

PRIDEVNIKI zaimki
tista, njegove, tem, njegovi, Moje

2. Moj igav?, Nikakrnega Kaknega?, Tistega Katerega?, nobenega Katerega?,

Toliko Koliko?
3. upaniev njegov, Sosedovi Njihovi, Matejina in Andrejina Njuna, Sestrin njen,
Tonetova njegova
4. je njen, mojim (sorodnikom), svoje, svojem, S svojim, svojega, s svojimi, svoj, svoje,
svojem, svoj, svoje
5. Npr. Poved z osebnim svojilnim zaimkom pomeni, da je oseba plaala raun z denarjem
neke druge osebe; poved s povratnim svojilnim zaimkom pomeni, da je oseba plaala
raun s svojim denarjem.
6. njihovem, svoj
DA
Oba se nanaata na mlade Francoze.
svoj
Svojilni zaimek njihovem poimenuje tretjo osebo, povratni svojilni zaimek svoj pa
poimenuje lastnino osebka.
7. svojo, svojega, svojim, svoje, svoj, svoje
Po smislu.
8. Ta, tistega, Oni, takno, Toliko
Bliina prvin predmetnosti, na katere kaejo zaimki.
Na lastnost.
Koliino.

Reitve

24

Delovni zvezek

Reitve

9. Ta na asovno bliino, Tisti na asovno oddaljenost, onih na veliko/najvejo

asovno oddaljenost
10. taken/tak, ta, toliko
11. katere, igar, katerega, katerih, katerih
igar se rabi samo za lastnino osebe mokega spola v ednini.
12. Kakren, Kolikor, nekakna, Kaken, Kakren koli, Vsakren, nikakren
13. istega, enake, isti, enake, enake, isti, isto, enako, iste
14. osebni, na; neosebni; igav, tak, koliko, ta

Glagol
Str. 7985
1. polnopomenski, nepolnopomenski
2. Ni vam treba odgovoriti na tri vpraanja. Veraj jima ni bilo treba iti k ravnatelju; Knjige
mi ni treba vrniti do torka. Ni mi treba najprej pobrisati prahu. Njihove telefonske
tevilke se nam/vam/jim ni bilo treba spomniti.
3.
DOVRNI GLAGOLI

NEDOVRNI GLAGOLI

so posneli, bodo spoznali, bo postalo, bo

nakazala, pojasnili so, upade

se uijo, sprejemajo, se razvija

Nedovrni: so snemali, bodo spoznavali, bo postajalo, bo nakazovala, so pojasnjevali,

upada.
Dovrni: se nauijo, sprejmejo, se razvije.
4. Vsi ti glagoli so dovrni.
pogrezati, dvigati, pikati, pregledovati, prislukovati, skakati, opaati, pokati
5. Po smislu, npr. aka, govori, napoveduje, se boji, posluajo, prihaja.
6. kdo, komu, kaj; kdo, s kom/im; kdo, kako; kdo, kaj, kam; 0; kdo, o kom/em; kdo, o kom/
em; kdo, koga, kaj; kdo, h komu/k emu
7. jesti, priel, oble, vpraan, tei, pospravljat
NEDOLONIK
NAMENILNIK
OPISNI DELENIK NA L
TRPNI DELENIK NA -N/-T

jesti, tei
oble, pospravljat
priel
vpraan

8. uveljaviti, odloiti, shraniti, pogledat, povedat, nabirat, shraniti, ogledati

9. rei, gledat, pripravljati, za videti, strei, iti, zamenjati, pospraviti, obiskat, gledati, jokati
10. si manjkal, sem bil, sem bil, sem se udeleil, sem bil, sem se elel, izogniti, sem se moral,
uiti, sem pomagal, nisem hotel, iti, ne vem
si manjkal, sem bil, sem bil, sem se udeleil, sem bil, sem se elel, sem se moral, sem
pomagal, nisem hotel, ne vem
V pretekliku (razen glagola ne vem).
11. boste, bom (velik), bom (pilot), oglasili, povedali, naroili, daste, imate
12. Ker je pripovedovala v pretekliku, za izraanje veje dramatinosti pa je uporabila
sedanjik.
13. brezasnost, prihodnost, brezasnost, prava sedanjost, preteklost, prihodnost
14. nareite, posolite, pomokajte, popecite, naloite, prepraite, dodajte, duite, Dodajte,
naloite, popoprajte, dodajte, potresite, Kuhajte;
olupimo, razreemo, damo, Prevremo, dodamo, duimo, ohladimo, zmeamo, ponudimo
3, 5

25
15. polji, steci, govori, ustrezi, pojdi, poskrbi, verjemi, zani
16. Ne piita referata. Ne glejva teh fotografij. Prijav ne poiljajte na moj naslov. Ne jemljimo
tudi otora. Ne kupuj kruha.
Vid je spremenjen v trdilnih povedih je dovrni, v nikalnih pa nedovrni.
Da.
Spremenil se je sklon (nam. T je R).
17.
nedolonik
gledati
vedeti
rei
rezati
iti
lei
biti
lesti
eti
gnati
strii
sei

sedanjik
gledam
vem
reem
reem
grem
leem
sem
lezem
anjem
enem
striem
seem

velelnik
glej
vedi
reci
rei
pojdi
lezi
bodi
lezi
anji
eni
strizi
sezi

opisni delenik
gledal
vedel
rekel
rezal
el
legel
bil
lezel
el
gnal
strigel
segel

18. bi bila, bi povedala; bi morali; bi ugajalo; bi bilo

19. 3. os., mn., pov., pret.; 3. os., ed., pov., prih.; 1./2./3. os. dv. (. sp.) ali 1./2./3. os., mn. (m.
sp.), pog.; 1. os., mn., vel.
20. osebne, neosebne; povednik, velelnik, pogojnik; sedanjik, prihodnjik, preteklik,
predpreteklik;
OSEBA TEVILO NAKLON AS
druga ednina velelni sedanjik
tretja dvojina pogojni prihodnjik

preteklik

Prislov
Str. 8587
1. Po smislu, npr. a) zunaj, dale, doma, kviku; b) sinoi, letos, Jutri, Pozimi, poleti; c)
glasno, prijateljsko, potiho, drago.
2. Po smislu, npr. preteno, drugod, preteno, ponekod, popoldne; postopoma, sprva,
vremensko.
3. Kadar, danes, jutri, zunaj, visoko, nizko, tako, Kjer, tam, dvakrat, Poasi, Kakor, tako
4. Notri. Noter. Povsod. Spomladi. Preudarno. Malo. Nekajkrat.
5. Po smislu, npr. zunaj, spodaj; ven, domov; pozimi, ponoi; sluajno, namerno; enkrat,
znova.
6. lae/laje, najlae/najlaje; huje/huje, najhuje/najhuje; mirneje, najmirneje; topleje,
najtopleje; slabe, najslabe; tie/tije, najtie/najtije
7. Zaman, neko, noter, Koder, notri, dol
8. kjer; Kod; Koder; Tod; tod; koder; Tu; kod; Koder
Prislova kam/tam rabimo, kadar govorimo o cilju dejanja; kje/tu zaznamujeta kraj
dejanja; kod/tod poimenujeta ire obmoje, po katerem je razmeeno dejanje.

Reitve

Reitve

26
Predlog

Delovni zvezek

Str. 8790
1. skozi, Iz, z, s, k, h
2. od, do; pri, s, o, o, od, v, Na, o, Za, iz
3. z, s, z, z, s, s
Z orodnikom.
4. s konja, z gore, s stene, z obraza, s smuke, z ladje, s sani, z obleke, z mize, z drevesa
5. iz, z, s, iz, z, z, z, z, z, z, z
6. k, k, k, h, k, h, H, h, k, h, k
Z dajalnikom.
7.
Zemljepisno
kje?
od kod?
kam?
lastno ime
Grosuplje
v Grosupljem/v -u
Iz Grosupljega/-a
v Grosuplje
Vrhnika
na Vrhniki
z Vrhnike
na Vrhniko
Krko
v Krkem
Iz Krkega
v Krko
Pohorje
na Pohorju
S Pohorja
na Pohorje
Ptuj
na Ptuju
S Ptuja
na Ptuj
Jesenice
na Jesenicah
z Jesenic
na Jesenice
Kras
na Krasu
S Krasa
na Kras
Mozirje
v Mozirju
Iz Mozirja
v Mozirje
8. Npr.
PREDLOG
pred
do
ez
ob
med
na

PROSTORSKO RAZMERJE
hio
vrat
cesto
potoku
rekama
podstreju

ASOVNO RAZMERJE
leti
treh
teden
tirih
odmorom
dopustu

9. Kdo telefonira e celo venost?; Veliko mi je do tega; je izgubil ugled; do svojega

stalia; o teh podatkih; o konnem izletu; Med poukom; S ponavljanjem; proti Kopru;
Ob/V slabem vremenu; v turizmu; po navodilih; sem ti imela povedati; ob pesmi Na
planincah; na dogodke, z rudami; ob branju; po telefonu

Veznik
Str. 9092
1.
2.
3.
4.

Po smislu, npr. ko, kot, eprav, da, samo/le ampak/temve/marve, ko, toda, da.
toda, saj, in sicer, e, zato, da, e, da
in sedem kozlikov, in Metka, in Lambergar, in njegova pravica, in Julija
Preeren in Julija, Adam in Eva, Matiek in Neka, Samson in Dalila, Friderik in Veronika,
don Kihot in Dulcineja, Dante in Beatrice
5. e; da; da, ko; temve/ampak; pa; temve/ampak; kot
6. se im prej odloi, me tii v prsih, so namerili 25 C

27
7. in, da, vendar, ker, Ko, kot, etudi, e, toda
Vezniki
priredni
in, vendar, toda

podredni
da, ker, Ko, kot, etudi, e

8. in, in, in, pa, pa, pa

Isti veznik (npr. in, pa) ima lahko razlien pomen, zato pred njim vasih ni vejice, drugi
pa je.
Druga poved: in zato; tretja poved: in vendar/toda; etrta poved: pa in; peta
poved: pa toda/vendar; esta poved: pa zato
9. in, da, ampak, in, Ko, ker, a; o em, kakne, na koga, o emer, Kar, kdo, ali
V levem stolpcu povezujejo besede/stavke prvotni oz. pravi vezniki, v desnem pa druge
besede, npr. vpraalni in oziralni zaimki ter lenek.
10. ki, ki, v katero, ki, pred katerimi, na katero, za katero
Rabimo jo le s predlogom.

lenek
Str. 9394
1. Samo, natanko, Res, Zlasti, Vsaj, Malodane, e, kajpak
2. Gotovo, skoraj, predvsem, zagotovo, tudi
3. morda, tudi; baje, e; brda, menda, e; seveda, menda; kajpak, gotovo, zares
4. seveda; ve, kajne; nikar; Da, strinjamo; res; Seveda, saj; Kaj; zadovoljen, res
5. Tudi Meta je kontrolno nalogo pisala slabo. Enako je bilo z vsemi drugimi.
6. e, tudi, Vsaj , Menda
Po smislu, npr. Z dvema zalobama se e dogovarjajo. Lanski zmagovalci so tudi prili.
Name vsaj nisi pozabil. koda je menda precejnja.
7. sigurno zagotovo, Ba prav/ravno, Valjda Menda, li Ali bo, ka-li kajne
8. Npr. ne, le/samo, mogoe/gotovo/verjetno, Da, Ali, tudi/e, Menda/Baje

Medmet
Str. 9496
1.
razpoloenjski
oh; pha; bog pomagaj

Medmeti
posnemovalni

Velelni

pom pom pom rom naa; ali; hop; Dober veer;

pom pom; pom pom bog ga daj
pom rom pom pom;
prh, of, of, of

2. Izgovor in zapis medmetov sta nestanovitna. Po tej lastnosti se medmeti zelo loijo od
drugih besednih vrst.
3. Po smislu, npr. deklice: hihihi, moki: hohoho.
4. Po smislu.
5. Posnemanje zvoka ob kihanju.
Z nenavadnimi besednimi prvinami elijo vplivati na bralca, da bi kupil zdravilo.
6. Npr. Eh; Joj; Fej; Uh; mar; Kuku; rega, rega, kvak, kvak; klok, klok, klok; Nina nana, Na

Reitve

Reitve

28

Delovni zvezek

7. ivkati, ofniti, treskati, mijavkati, trbunkniti, kukati, kvakati, regati, bumfniti, frcniti,
hehetati se, hihitati se

Tvarna stran besed

Str. 9698
1. Npr. kost, aba, oroje, rei, lovec; sova, brat, konec, obara, strei
Dobili smo nove besede.
2. ELVA, SIN, PERILO; MOSTE, MAJICA/JAMICA
3. EHEREZADA, A EKVINOKCIJ, T OLEANDER, NOVAK
4. toka, perilo, grozd, salama
Dobili smo nove besede.
5. asnik, tipati, koek, kot
Dobili smo nove besede.
6. ZDRAVLJICA, SODELOVANJE, PODOIVLJANJE, BREZOBZIREN, SAMOSTOJNOST,
PRAVOREJE
7. Besede so pritlikavci, zgledi velikani. Samo en nain je, kako vzgojiti otroka, da bo krenil
po pravi poti in sicer ta, da sami hodite po njej.
8. miza, noga, Nea, sil, v redu, koa, pod, vrat, boji, led, ne bo, neuspeh, si te, bo dal, pod,
zanj, rob, ne dela, ne je, pol, mateva
Pojasnila po smislu.

Slovarji
Str. 101102
1. 5, 3, 1, 4, 2
2. Da.
Vse imajo isti koren (-petelin-).
Da.
Po smislu, npr. petelin = samostalnika beseda: m okrajava za spol; Petelin =
samostalnika beseda: m okrajava za spol; petelinast = pridevnika beseda: -a, -o
konnica za enski in srednji spol; petelinek = samostalnika beseda: m okrajava
za spol; peteliniti = glagol: -im konnica za prvo osebo in nedov. okrajava za vid;
petelinkov = pridevnika beseda: -a, -o konnica za enski in srednji spol; peteliniti =
glagol: - im konnica za prvo osebo in nedov. okrajava za vid; petelinji = pridevnika
beseda: -a, -e konnica za enski in srednji spol; petelinka = samostalnika beseda:
okrajava za spol; petelinov = pridevnika beseda: -a, -o konnica za enski in srednji
spol; petelinstvo = samostalnika beseda: s okrajava za spol
Takoj za iztonico, prim. na.
Mesto naglasa se pri sklanjanju spreminja.
Da.
Iz osnove izpade polglasnik.
Npr. kikirikanje petelina, petelin na strehi, galski petelin, hoditi kakor petelin
Pomen.
Peteliniti pomeni: oblastno hoditi, peteliniti pa: prizadevati si za naklonjenost koga.
Iz Slovenskega pravopisa.
Po sestavi pomenskega dela slovarskega sestavka.
3. 4, 3, 2, 1

29
Uporaba slovarja slovenskega knjinega jezika
Str. 103106
1. biser -a m
()
kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja obudovanje
iskati bisere
agr., kem., obrt.
metati bisere svinjam
biser
V glavi.
m
Takoj za iztonico: -a.
Vepomenska.
Prvi pomen je osnovni, drugi preneseni.
Dajati/dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti.
Biblijsko (je iz svetega pisma).
Ekspresivno (izraa ali vzbuja ustveno prizadetost).
2. Uslubenca, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo.
Samorodno trto, samorodnico.
Ne.
Tvarno stran.
Enakozvonici.
Arabski tevilki sta nadpisani na koncu vsake iztonice. Tako je zaznamovano, da imata
besedi enako tvarno stran (enako se pieta in izgovarjata), ne poimenujeta pa podobne
predmetnosti. V tem primeru ne gre za vepomenko (eno besedo z ve pomeni), pa pa
za enakozvonici (homonima).
V slovarskem sestavku za iztonico biser so arabske tevilke navedene v pomenskem
delu. Tako je zaznamovano, da ima ista beseda dva pomena da torej poimenuje ve
med seboj podobnih prvin predmetnosti.
3. mlaj1 mlaj2 = enakozvonici (Besedi imata enako glasovno in pisno podobo, a razlien
pomen.)
kri 1 , 2 = vepomenka (Beseda ima ve sorodnih pomenov.)
krma1 krma2 = enakozvonici (Besedi imata enako glasovno in pisno podobo, a
razlien pomen.)
4. 20
31
Prevladujejo iztonice z 8 rkami (14 849).
Na rko p (15,7 %).
Na rko i (23,3 %).
rka a (10,6 %).
Med samostalnike (51 448).
5. dva
sneg na ekranu
meteorologiji; sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0 C
vseh iztonic
na zaetek slovarja
od vklopa raunalnika
6. iztonici, besedo sneg, 539
7. kastly, castillo; t, lago

Reitve

30

Delovni zvezek

Reitve

8. Po smislu.
9. anemija nenormalno nizka raven eritrocitov ali hemoglobina; hematom izliv krvi v
mehko tkivo; gangrena odmiranje tkiva z gnitjem pri zapori odvodnice; endoskop
dolg, tanek intrument, ki vsebuje optine lee za prenos slike in ga je mogoe uvesti v
telo; absces - ognojek, z gnojem napolnjena vreka v tkivu
10. nebnik, corvus, enkar, Stiga, ar, Ivanka

Pogajalni pogovor
Str. 109112
1. b, c, d
2. a, c
c
b
3. Dijak, ki se hkrati vzporedno izobrauje v glasbenih, baletnih in drugih olah ali se
ukvarja s portom.
ola (ravnatelj); dijak ima pravico povedati svoje mnenje.
Da.
Da.
Po smislu.
Po smislu.
Po smislu.
Da.
Po smislu.
4. Ravnatelj.
Ker eli, da bi dijak izdelal letnik.
Ravnatelj.
DA
DA
Po smislu.
Oetov.
Bil je razburjen, ker je izvedel za sinove teave pri treh predmetih.
Po smislu.
5. iti komu na roke ' pomagati komu'; ponuditi komu prst, ta hoe pa roko (ponuditi komu
prst, ta pa roko zagrabi /SSKJ/) ' pokazati komu pripravljenost storiti majhno uslugo,
ta pa zahteva veliko'; To kao si si skuhal sam 'sam si povzroil, da si v neprijetnem,
zapletenem poloaju'
6. Po smislu.
7. Prijateljstvo; ivljenje z ljubljeno osebo; pametna izraba asa; zdravje; spotovanje
vsakega posameznika; delo, ki te veseli; ivljenje.
DA
Po smislu.
NE (T. Pavek ga ni.)
Po smislu.
Po smislu.
8. V prvem.
V drugem.
kajti, torej
Mnenje, nato utemeljitev.
Namre, saj, kajti, saj, namre, kajti.

31
Namre, saj, kajti.
Sklep.
9. Po smislu.
10. Izraata svoje mnenje.
O tem, kaj vpliva na vzgojo otroka/mladostnika.
NE
Po smislu.

Referat
Str. 113117
1. Po smislu.
2. Po smislu.
3. Juri: Deseti brat
Npr. MOTIVI, IDEJA
4. Po smislu.
5. Po smislu.
6. Po smislu.
7. Po smislu.
8. Po smislu.
9. Po smislu.
10. Po smislu.

Publicistino poroilo
Str. 117122
1. 3, 1, 2, 4
2. a, b, c, g, h
3. c
4. Nejc Grudnik
Bil je hitreji od drugouvrenega.
5. Preteklik.
Ker besedilo pripoveduje o preteklem dogodku.
3. oseba.
Pisec poroa o dogodku; sam se ne razodeva kot prvoosebni pripovedovalec.
Trikrat: sta zmagala, sodila sta, pomerili sta se.
Ko je poroal o dejanjih dveh oseb.
6. a, b, c, b
7. 'plezanje v ledeni steni', 'mesto, kjer se zane plezalni vzpon'
Da.
Funkcijska (strokovna) zaznamovanost.
Ker je to publicistino poroilo o tekmovanju v lednem plezanju.
8. obinstvo, teava, poskus, aromet
Domaa beseda.
9. plezanju, plezanju, plezanju, plezalcem, je plezalo, plezalki, je plezala, plezanje, plezalci,
preplezati, plezanja, priplezati, plezalci
plazilec, plesie, plast, polzeti
10. finale, sobota, ura, januar, organizator, kombinacija, tehnika, veteran, direktor
NE
Po smislu, npr. finale, sobota, ura

Reitve

Reitve

32
11.

Delovni zvezek

OSEBNI ZAIMEK
ga
ga
njih
jo
(za) njim
mu
(pri) nas
ga
mu
jih

BESEDA, KI JO NADOMEA
tekmovanje
tekmovanje
tiri smeri
zadnja smer
Jaka Kuni
Bojan Leskovek
na Slovenskem
Nejc Grudnik
Andrej Pikon
nagrade

12. svojim, Njegove

Nejcu Grudniku.
V prvem primeru je Nejc Grudnik v osebku, zato je za izraanje njegove lastnine
uporabljen povratni svojilni zaimek. V drugem primeru pa ni v osebku, zato je za
izraanje njegove lastnine uporabljen svojilni zaimek.
13. Predlogi: v, pri, na, v, med
Veznika: in, in
14. Niti.
Poudarjanje.
15. Po smislu.
Podatke, ki odgovarjajo na vpraanja kaj se je zgodilo, kje in kdaj ter kdo je bil pri tem
udeleen.
16. Po smislu.
18. O Zimski oli slovenskega jezika.
Novinarka (iva Rogelj).
Ker je prireditev zanimiva za gledalce.
Gledalcem televizije.
19. a, b, d, e, f, g, h, l, m
a) Zimska ola slovenskega jezika.
b) Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski
fakulteti v Ljubljani.
d) V Ljubljani.
e) tirinajst dni.
f ) Od 31. 1. do 11. 2.
g) Trideset.
h) Iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvake, Italije, Nemije, Romunije,
vedske, Turije, Rusije, ZDA, Kanade in Japonske.
l) Uenje slovenine, ogled Ljubljane, ogled predstave Ta veseli dan ali Matiek se
eni, koncert Andreja ifrerja, ekskurzija na Kras, literarna delavnica o Francetu
Preernu in delavnica o tradicionalnih ljudskih glasbilih.
m) V zaporedju, navedenem pod l.
20. 4, 3, 1, 2
21. b, c, d, e
Ogled Ljubljane.
Ekskurzija na Kras.
22. NE, DA, DA, DA, NE, NE

33
23. , d, e
Da bi avtentineje predstavila prireditev.
Od kod sta in kako sta povezana s Slovenijo.
Po smislu.
Ne.
Objektivno.
24. Po smislu.
25. Po smislu.

Reportaa
Str. 122124
1. Po smislu.
2. Po smislu.
3. Po smislu.
4. Po smislu.
5. Po smislu.
6. Po smislu.
7. Po smislu.
9. Skrunitev nagrobnikov.
28. 3. 2000.
Ne.
Da bi bili gledalci seznanjeni s tem dogodkom in da bi izvedeli, kaj o njem mislijo
nekateri meani.
10. a, b, c, d
11. Svoje mnenje o dogodku so navedli mladi Celjani in novinarka, dejstva pa pomonik
komandirja celjske policije in enska, ki ivi blizu pokopalia.
12. Dejstva: a, mnenje: b, c, , d.
13. Po smislu (kaj: skrunitev nagrobnikov; kdaj: 28. 3. 2000; kje: na starem pokopaliu na
Golovcu).
14. a, , d, e
15. Prvi trije so objektivni in govorijo o dejstvih, drugi trije so subjektivni razodevajo
tvorevo odklonilno stalie do dogodkov oz. njegovo vpraanje o usodi pokopalia.
16. Po smislu, npr. Da.
S svojo vepomenskostjo uinkuje na gledalca, da si ustvari lastno sodbo o predstavljeni
temi.
17. a, b, c
18. Po smislu.
19. vandalizem 'pokodovanje, unienje esa koristnega, lepega, brez pravega razloga,
namena'; veljak 'veljaven, vpliven lovek'; dediina 'kar je prevzeto iz preteklosti';
morbiden 'bolesten'; mit 'izroilo'; nastopaki 'domiljav, gizdalinski'
20. enska, ki ivi blizu pokopalia, in delno Urka. Ker sta obe vedeli, da njun govor
snemajo za javno predvajanje, bi bilo ustrezneje, e bi govorili v knjinem jeziku.
21. Vplivajo na gledaleva ustva in potrjujejo resninost novinarkinih uvodnih besed, da je
pokopalie dediina, za katero ni nikomur mar.
Glasba in slikovno gradivo (posnetki) se pri tem dopolnjujeta.
22. Temo (skrunitev nagrobnikov).
Ne. Reportaa je bistveno dalja, drugana pa je tudi njena zgradba; je tudi subjektivno
besedilo.
23. Po smislu.

Reitve

Reitve

34
ivljenjepis

Delovni zvezek

Str. 125132
1. Avgust Berthold; 1880, kofja Loka; 1919, Ljubljana
Ema Wolkensperg Berthold, plemkinja; Joef Berthold, mornariki oficir
Ljubljana; Mnchen, Dunaj
Helena Kunc; hi Ema
Ljubljana
fotoimpresionizem; krajinska, anrska, arhitekturna, portretna, dokumentarna
fotografija
1905, Bruselj, 1908, Oslo; izdelava rentgenskega aparata
Rihard Jakopi, Ivan Grohar, Matej Sternen idr.; Ivan Cankar, Ivan Tavar, Oton upani,
Anton Akerc idr.
jadranje; filatelija
2. Fotografi so se trudili narediti fotografije im bolj podobne slikam, slikarji pa so
fotografije uporabljali kot predlogo za svoje slike.
Rihard Jakopi, Ivan Grohar, Matej Sternen.
Sejalec. Po ozadju.
Rainerja M. Rilkeja.
Po smislu.
S tehninim podrojem sestavil je rentgenski aparat.
Zdravko Peenko.
3. sooblikovalec, umetnostnozgodovinski, pravnuk, 75-letnica, fotoimpresionizem,
avtoportret, kofjeloki
4. z Matijo Jamo/z Matijem Jamom, z Emo Wolkensperg Berthold, z Rainerjem Mario
Rilkejem, z Ivanom Groharjem, s Sarivalom Sosiem, z Zdravkom Peenkom, z Markom
Gliho/z Markom Glihom, z Matejem Vozliem
5. impresionizem 'umetnostna smer ob koncu 19. in v zaetku 20. stoletja, ki si prizadeva
izraziti (utne) vtise zunanjega sveta'; temnica 'popolnoma zatemnjen ali s posebno
svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno obutljivim fotografskim materialom';
inovator 'kdor kaj (bistveno) izbolja na tehninem podroju'; atelje 'delavnica
umetnikov'; tuberkuloza 'nalezljiva bolezen plju, jetika'; fregata 'vojna ladja, oboroena
z lahko artilerijo'; zapuina 'kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena
dela'; portret 'umetnika upodobitev (ive) osebe'; rentgenski 'nanaajo se na uporabo
rentgenskih arkov'; scenarij 'dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje';
akt 'umetnika upodobitev golega telesa'; filatelist 'zbiralec potnih znamk'
Primerjava po smislu.
6. Ne.
7. osrednja osebnost fotografije, takratna evropska fotografija, prijatelj Rainer M. Rilke,
motiv konje, narediti fotografije im bolj podobne slikam, fotografije razprenih
obrisov, najbolje fotografije
8. umetniki, kateri, vrstni; slovenski, kateri, vrstni; strokovna, katera, vrstni; fotografski,
kateri, vrstni; slikarsko, katero, vrstni; gospodarska, katera, vrstni; Bertholdova, igava,
svojilni; zahtevne, kakne, lastnostni; znameniti, kakni, lastnostni
9. osrednja, znameniti, bogata, najzanimiveja, znani
Izraa svoje mnenje.
10. Avgust, Berthold, osebnost, fotografije, Slovenskem, vojne, Evropi, fotograf
Slovenskem
NE
Fotografija, vojna, Evropa se sklanjajo po 1. . skl., osebnost pa po 2.

35
11. nje, samostalniki zaimek, osebni zaimek; njegovi, pridevniki zaimek, svojilni zaimek;
svojem, pridevniki zaimek, povratni svojilni zaimek
12. to je, stoletje, tako imenovani, leta
13. e, tudi, gotovo, samo
Po smislu, npr. izraamo dodajanje, verjetnost, izvzetje.
14. 1 B, 2 D, 3 A, 4 C, 5 F, 6 , 7 E
kacet 'koncentracijsko taborie'; tavrh 'na delo, dnino ...'; dobrotnik 'kdor izkazuje, deli
komu dobro'; prelat 'visok cerkveni dostojanstvenik, tudi naslov za zelo zaslunega
duhovnika'; podrunica 'enota, organizacijsko loena od glavnega sedea ole'; graben
'jarek, grapa'
Ljudska ola je pri nas zastarelo poimenovanje za osnovno olo, humanistina gimnazija
je klasina gimnazija, ki ima med predmeti tudi latinino (in grino).
Glagol je v 3. osebi mnoine preteklega asa, eprav se nanaa na eno osebo.
Ne, je asovno zaznamovana oblika, t. i. onikanje.
Da bi z njo izrazil spotovanje do imenovane osebe.
15. V obeh besedilih (biografskem geslu in avtobiografiji) so navedeni podatki iz pisateljevega ivljenja, ki si sledijo v resninem asovnem zaporedju. Besedili se razlikujeta po
natannosti posredovanih podatkov (veja v biografskem geslu) in po izraanju pripovedovalevega odnosa do pripovedovanega to je opazno v avtobiografskem besedilu
(prvoosebna pripoved).
Objektivno je drugo besedilo, ker avtor v njem ne izraa svojega mnenja o predstavljenih podatkih oz. jih ne komentira. Avtobiografija pa je subjektivno besedilo, v katerem
pisatelj/pripovedovalec s prvoosebno pripovedjo podaja svoje doivetje preteklosti
ustveno prizadeto in v svojem pisateljskem slogu.
Po smislu.
16. Petra Novak.
V 1. osebi.
Da.
Avtorica pripoveduje o svojem ivljenju.
Da.
V besedilu so predstavljeni podatki in doseki iz avtoriinega ivljenja od njenega
rojstva do danes.
Glede na sporoevalkin namen so v besedilu pomanjkljivo predstavljeni podatki
in doseki, ki izpriujejo njene pozitivne nagibe za izbiro tudija zgodovine in
pedagokega poklica, ki naj bi se mu posvetila po diplomi.
Ne.
Navajamo datum rojstva, ne samo letnice.
Ne.
Ni podatkov o letnici zakljuka osnovne ole, o vrsti in zakljuku srednje ole ter o
zakljunem uspehu.
Nadarjenost za glasbo in ples.
Ti podatki za tudij zgodovine niso pomembni.
Predvsem natanneje podatke o preteklem olanju in pomembnih dosekih ter o
nagnjenjih, povezanih s tudijem zgodovine in pedagokim poklicem.
Zunanja zgradba besedila je pomanjkljiva manjkajo avtoriin naslov ter kraj in datum
pisanja, napano je dodan nagovor, na koncu je napano dodan zakljuek s pozdravom,
zaporedje imena in priimka v podpisu je napano.
Ne.
Pod avtoriinem imenom in priimkom manjka njen polni naslov, na desni pa kraj in
datum pisanja.

Reitve

36

Delovni zvezek

Reitve

Nagovor in pozdrav nista potrebna, ker je ta ivljenjepis priloga k drugemu besedilu (k

pronji za tipendijo). Podpis je napaen ime mora biti pred priimkom.
17. Npr. Rodila sem se 15. 10. 1993 v Kranju.
Do sedmega leta sem ivel pri starih starih.
V osnovno olo v Slovenj Gradcu sem la s estimi leti.
Osnovno olo sem zaela obiskovati v Selcih.
Posamezne razrede osnovne ole sem konal z odlinim ali s prav dobrim uspehom.
Zaradi glasbene nadarjenosti sem obiskoval tudi glasbeno olo.
Osnovno olo sem uspeno konala.
Od 12. do 15. leta sem obiskovala vaje iz baleta.
V prvem letniku srednje ole sem zael trenirati judo. e po treh mesecih sem osvojil
tretji teavnostni pas.
Osvojila sem zlato priznanje iz anglekega jezika.
Sodelujem kot novinarka pri olskem koarkarskem drutvu. To dejavnost elim razvijati
tudi v prihodnje.
Poved ni primerna za uradni ivljenjepis.
Poved ni primerna za uradni ivljenjepis.
18. Po smislu.
19. Po smislu.
20. Po smislu.

Javno obvestilo, vabilo, zahvala, opraviilo

Str. 132140
1. DA
Objavljena so bila na spletu, v asopisu oz. na letaku.
Da bi naslovnika seznanila z danim dogodkom.
1: OBVESTILO, 2: OBVESTILO, obvea, 3: obvea, 4: obveamo
Neposredno.
1: sprememba delovnega asa v Univerzitetni knjinici Maribor, 2: motena preskrba z
vodo v Sp. Pirniah in Vikrah, 3: zaprtje kriia Resljeva-Komenskega, 4: poslovanje
Ubenikega sklada v Srednji upravno-administrativni oli v Ljubljani med poletnimi
poitnicami.
1: od 21. julija do 21. oktobra 2009, 2: 3. 9. 2009, od 10.00 do predvidoma 15.00, 4: e do
3. julija in spet od 20. avgusta
V tretjem.
DA
Uporabniki ne vedo, od kdaj do kdaj bo kriie zaprto.
V drugem.
od 10.00 do 15.00 ure od 10.00 do 15.00 ali od 10. do 15. ure
Klicaj.
Ne gre za vzklino/ustveno obarvano poved.
2. Po smislu.
3.
ZAPOREDNA T.
OBVESTILA
1.
2.
3.

O EM OBVEA?
O posebnostih v prometu.
O odpovedi koncerta.
O smrti obana.

37
Radijskim poslualcem./Javnosti.
V drugem.
Po smislu.
Zadnje/osmrtnica.
Po smislu, npr. da bi si zainteresirani poslualci zapomnili bistvene podatke.
Da.
Pri ponovnem branju je napovedovalec odpravil napako iz prvega branja (iz Vimar iz
Vimarij).
4. a) Drugo in etrto.
V drugem namen ni neposredno izraen, vendar nas PG Kranj obvea, katere
sobotne matineje si je mono ogledati in kdaj. V etrtem je namen neposredno
izraen (Obvestilo Komunale Kranj).
Ostala besedila so vabila.
V prvem (Vabimo k vpisu v tudijske programe) in tretjem (Veseli Begunjani vas
vabijo) je namen izraen neposredno, na petem posnetku (Valentinov ples na
marjetni gori) pa uporabljena ne beseda obveamo/obvestilo ne vabimo/vabilo,
vendar to besedilo prej razumemo kot vabilo.
Po smislu.
Po smislu.
b) Fakulteto za organizacijske vede (FOV), Kranju; Preernovo gledalie; Kranju;
sobotnih matinej; veleslalomski/smuarski, Zelenici; Valentinov; Center za loeno
zbiranje odpadkov, je treba ravnati z odpadno tetrapak embalao
5. a,
Med javna vabila.
Kdo vabi, koga vabi, na kaj vabi ter kdaj in kje to bo.
1: Na opazovanje luninega mrka. 2: Na vadbo za hrbtenico. 3: Na slovesno odprtje 1.
etape ceste A.
1: 21. februarja od 2.30 ure do jutra pred Filozofsko fakulteto v Mariboru (Koroka 160).
2: Ob torkih in etrtkih od 19. do 20. ure, ob sredah pa od 17. do 18. ure na O Riharda
Jakopia v Ljubljani, Dereva 1 (mala telovadnica, 1. nadstropje). 3: V petek, 18. julija
2008, ob 10. uri ob izvozu za Osnovno olo Livade.
V prvem in drugem.
1: od 2.30 ure od 2.30, od 4.00 do 4.51 ure od 4.00 do 4.51; 2: od 17.18. ure od
17. do 18. ure
V prvem.
Dogodek, na katerega besedilo vabi, je ponazorjen s fotografijo popolnega Luninega
mrka eno leto pred tem. Ta fotografija popestri vabilo in nazorno prikae, kaj naj bi se
videlo. S tem tudi prej pritegne bralevo pozornost.
Ker je Obina Izola na narodnostno meanem obmoju in morajo biti vsa javna besedila
napisana v dveh tamkajnjih uradnih jezikih.
6. Po smislu.
7. DA
Obe sta bili objavljeni na spletu.
Tvorec: Anton tular, naslovnik: bralci spletne strani.
Nekdo drug.
Policijska uprava Kranjska Gora.
Da bi bila o hitri pomoi policista gorske reevalne enote in PP Kranjska Gora obveena
tudi ira javnost.
Tvorec je Toma Humar, namenjeno je javnosti.
1: Zahvala, se najlepe zahvaljujem; 2: zahvala, se zahvaljujem
Prvi za pomo pri pokodbi med delom v gozdu, drugi za reevanje iz gora.

Reitve

38

Delovni zvezek

Reitve

8. Podatek o naslovniku in sporoevalcu.

9. Po smislu.
10. Da bi njihovi tvorci izrazili obalovanje za storjeno napako.
Ustanove in posamezniki.
Posameznikom in javnosti.
Prvi zato, ker morajo biti tudi bralci asopisa obveeni o manjkajoem podatku, tretji
pa zato, ker je to moral storiti, sicer bi bil verjetno obravnavan na sodiu.
Da se sporoevalec javno opraviuje za svoje obnaanje dvema konkretnima osebama.
Ker sta inpektorja Milanu Novaku verjetno zagrozila, da ga bosta toila.
V prvem besedilu: Kovca Kovci ali Kovcu.
11. Po smislu.

Pravoreje
Str. 143153
1. Poudarjenost doloene besede spremeni sporoilo povedi.
2. Vse nae knjige lahko kupite po lanski ceni. padajoa; Potrebujete e kaj? rastoa;
Ej, poakaj vendar! vzklina; Kam boste li na dopust? padajoa; Izbirate lahko med
sedmimi barvnimi odtenki. padajoa; Obkroite rko pred pravilnim odgovorom.
padajoa
3. Po smislu.
Po smislu.
v osnovni oli / smo vsako leto li na ekskurzijo / zato mi domaije slovenskih
knjievnikov / niso neznane // ko pa sem letos slial / da si bomo drugoolci ogledali
Vrbo / nisem bil navduen // spraeval sem se,/ kaj naj bi bilo tam tako zanimivega/
da bi se e enkrat splaalo obiskati Preernovo rojstno hio // precej ravnoduen sem
bil / ko smo se lepega oktobrskega dne / odpeljali na Gorenjsko // dobro / pouka res
nismo imeli kot drugi dijaki / ki so ostali v oli / eprav bi raje el kam drugam / recimo
na morje // vendar pa ni bilo tako slabo / kot sem priakoval // profesorica nam je o
Preernu govorila prav zanimivo / soolci pa so pripravili dober recital //
V osnovni oli smo vsako leto li na ekskurzijo, zato mi domaije slovenskih knjievnikov
niso neznane. Ko pa sem letos slial, da si bomo drugoolci ogledali Vrbo, nisem bil
navduen. Spraeval sem se, kaj naj bi bilo tam tako zanimivega, da bi se e enkrat
splaalo obiskati Preernovo rojstno hio. Precej ravnoduen sem bil, ko smo se lepega
oktobrskega dne odpeljali na Gorenjsko. Dobro, pouka res nismo imeli kot drugi dijaki,
ki so ostali v oli, eprav bi raje el kam drugam, recimo na morje. Vendar pa ni bilo tako
slabo, kot sem priakoval. Profesorica nam je o Preernu govorila prav zanimivo, soolci
pa so pripravili dober recital.
4. Po smislu.
5. NE
Naslednje (podrtane) dele povedi sem izgovoril z nijim registrom, ker so manj
pomembni: to smo vedeli e dolgo, na primer zborovsko petje, ki sicer niso zanimive za
najiri krog
6. Po smislu.
7. ozki e iroki e, iroki o ozki o, iroki e ozki e, iroki o ozki o

39
8.
OZKI E
cena
tea
ime
pest

S RKO E JE ZAPISAN
IROKI E
POLGLASNIK
polet
lovec
me
de
sestra
cement

9.
S RKO O JE ZAPISAN SAMOGLASNIK
OZKI O
IROKI O
mo
prehod
testo
otroci
koa
uvoz
ola
boi
10. ozek, sinek, prt, kotel, okenski, kupec, deska, rdeica
11. Po smislu, npr. Celo poletje je bilo bolj kislo vreme. Celo Janez je priel na obletnico
mature. Rad bi sedel na dveh stolih. Janez je sedel v zadnjo klop. li smo na vodeni
ogled razstave o impresionistih. Ti sadei so pa zelo vodeni no, pa saj ni udno pri
takem vremenu.
12. obrobje, domovina, tematika, polje, srebro, naravnanost, hrepenenje, preskok,
izhlapevanje, pregledovati, primerno, obupavati, koija, znamenit,
pozornost
obrobje, polje, srebro, pozornost
13. pismo, hitrost, skica, srce, kova, razlog, miica, izpad, knjiga, pero
BESEDE Z NAGLASOM
NA PRVEM SAMOGLASNIKU
NA ZADNJEM SAMOGLASNIKU
pismo
hitrost
skica
srce
razlog
kova
miica
izpad
knjiga
pero
14. jerebica, golobrad, nepismen, prejemnik, prababica, literarnozgodovinski, rnogled,
prijateljstvo, francosko-nemki, polfinale, avtodom, pripovedovanje, pravosodje,
protikandidat, naramnica, brezsren
Z ENIM NAGLASOM
jerebica
golobrad
prejemnik
rnogled
prijateljstvo
pripovedovanje
pravosodje

BESEDE
Z DVEMA NAGLASOMA
nepismen
prababica
literarnozgodovinski
francosko-nemki
polfinale
avtodom
protikandidat

Reitve

Reitve

40

Delovni zvezek

15. Zvonik v izgovorimo pred samoglasnikom (npr. veter) drugae kot pred soglasnikom na
zaetku ali sredi besede (npr. vsebina, divjak) oz. kot na koncu besede (npr. zanimiv).
16. Od njenega glasovnega okolja.
BESEDE, V KATERIH BEREMO RKO L
KOT L
NE KOT L
lipa
polna
bliina
opoldne
svetloba
povedal
gledalka
17. jadralec jadralev jadralka jadralstvo; prevajalec prevajalev prevajalka
prevajalstvo; poroevalec poroevalev poroevalka poroevalstvo
Drugae.
18. Skupaj z naslednjo besedo.
19. p, t, k, s, ; b, d, g, z, ; p, t, k, s,
20. Zaradi razlinega izgovora konnega glasu (nezvonika): zvenee nezvonike na koncu
besede zamenjamo z nezveneimi parnimi nezvoniki.
21. Kot l.
NE
Ker jih najdemo tudi v drugih jezikih.
Kot l.
22. a
23. Noge nog; deset deseti
Izgovor v prvi dvojici: iroki o ozki o. Izgovor v drugi dvojici: ozki e iroki e.
24. moi, o moi ; pesti, pesti
mo, moi, moi, mo, o moi, z mojo; pest, pesti, pesti, pest, v pesti, s pestjo
NE
Npr. mo, moi, moi, mo, o moi, z mojo
NE
Npr. V sklanjani besedi mo so naglaeni: ozki o, i, iroki o, ozki o, iroki o in ozki o.
V 2. ensko.
25. kozla, eka, potnika, greha; pritoka, obeda, pohoda, uspeha
kozel, kozla, ek, eka, potnik, potnika, greh, greha; pritok, pritoka, obed, obeda, pohod,
pohoda, uspeh, uspeha
V imenovalniku in rodilniku besed iz levega stolpca je naglaen isti samoglasnik. V
imenovalniku besed iz desnega stolpca je naglaen iroki o oz. e, v rodilniku pa ozki o
oz. e.
26. rekel rekla, tekel tekla, pekel pekla, nesel nesla
Ne.
V opisnem deleniku mokega spola je naglaen ozki e, v opisnem deleniku enskega
spola pa iroki e.
27. vozi vozi; dovolim Dovoli
V levih povedih sedanjik, v desnih velelnik.
Ne; v sedanjiku je naglaen ozki o, v velelniku pa iroki o.
28. Tega sadja ne jej pogosto. Odlomi vejico. Nosi jabolka v klet. Odkleni.
jem jej, odlomi odlomi, nosi nosi, odklene odkleni
Ne; v sedanjiku je naglaen ozki e oz. o, v velelniku pa iroki e oz. o.
29. nit niti, mi mii, stric strica, hrib hriba; stvar stvari, gos gosi, mo moa, tat
tatu
Besede v levem stolpcu imajo naglas na istem mestu v obeh sklonih, pri besedah iz
desnega stolpca pa se naglasno mesto spreminja.

41
30. potok potoka, jelen jelena, med medu, vreme vremena, lu lui, tele teleta
Naglasno mesto se je v rodilniku spremenilo.
31. medved medveda, lovek loveka, trebuh trebuha, razred razreda, breme
bremena
Naglasno mesto se je v rodilniku spremenilo.
32. Sporoite, kaj boste sklenili. To majico vzemite s seboj. Tecite, kolikor morete.
Verjemi Verjemite, Sporoi Sporoite, vzemi vzemite, Teci Tecite
Naglasno mesto se je mnoini spremenilo.
33. Nedolonik, preteklik (opisni delenik) za moki spol ednine in preteklik (opisni
delenik) za enski spol ednine.
govoriti, je govoril, je govorila; narediti, je naredil, je naredila; naroiti, je naroil, je
naroila
Naglasno mesto je v nedoloniku in pretekliku (opisnem deleniku) za enski spol
ednine enako, v pretekliku (opisnem deleniku) za moki spol ednine pa ne.
Po smislu.
34. Po smislu, npr. Grdo se je obnaal. Sladko se je nasmehnila. Temno se mu je storilo pred
omi. Mono se je prehladila. Hladno postaja jesen je tu.
Kakno?
Pridevnike besede, (lastnostni) pridevniki.
Kako?
NE
To so nainovni prislovi.
tesno Tesno, grdo Grdo, Sladko Sladko, Temno Temno, Mono Mono, Hla
dno Hladno
pridevniki, prislovi, izgovarjajo, Prislovi, pridevniki
35. katera, katera, katere, kateri, kateri; kakna, kakna, kakna; katera, za katero, katera
vrstni, tretjega, lastnostni
Velika, Velika, Velike, Veliki, Veliki; velika, velika, velika; velika, veliko, velika
Naglasno mesto ni enako.
36. Madarska, Kanada, Varava, Ale, antika, zemljevid, Norveka, Portugalska, Bohinj, Alojz,
arbiter, asfalt, filharmonija, delavec, pravoreje, slubeni, aboten, koliko, absolutno,
ednina, alkohol, inozemstvo, televizija, zemljepis, naslovnik, gradbeni, toliko, Ukrajina
37. Nezloni.
Ob predlogu ni samoglasnika.
Po smislu.
38. a) Kateri samoglasnik v besedi je naglaen.
Kateri samoglasnik v besedi je naglaen in kaj je posebnega v izgovoru te besede.
V oglatem oklepaju.
b) Na dva naina.
Ker sta navedena oba naina, vmes pa je veznik in.
c) Izgovor teh besed je zelo drugaen od njihovega zapisa.
Ker jih izgovarjamo po domae.
39. Po smislu.

Pisanje z veliko zaetnico

Str. 155163
1. Ne, pravilno je napisana le podrtana beseda v tretji povedi.
Tina se je hudo razburila in mi rekla: "Zakaj ne pospravi svojih stvari?" Prvo besedo
dobesednega navedka, ki stoji za spremnim stavkom, piemo z veliko zaetnico.

Reitve

42

Delovni zvezek

Reitve

"Zakaj mi ne odgovori?" jo je vpraala. Prvo besedo spremnega stavka, ki stoji za

dobesednim navedkom, piemo z malo zaetnico.
V povedi Ali je kdo doma? obkroite prislov. Zaetek povedi v okviru druge povedi
piemo z veliko zaetnico.
2.
LASTNA IMENA BITIJ
Zemljan
Preihov Voranc
Azijec
Karel Veliki

ZEMLJEPISNA LASTNA
IMENA
Slovenija
Volji Potok
Goriko
Preernov trg

STVARNA LASTNA IMENA

Gimnazija Joeta Plenika
Enciklopedija Slovenije
Univerza v Mariboru
Kralj na Betajnovi

3. Blejec/Blejka; Brezjan/Brezjanka (Brezje pri Novem mestu in Brezje pri Radovljici),

Brezovan/Brezovanka (Brezje v Slovenskih goricah), Brean/Breanka (Brezje
pri Mozirju), Brezovljan/Brezovljanka (Brezje pri Slovenski Bistrici); tajerec/tajerka;
Koroec/Koroica; Norvean/Norveanka; Konjian/Konjianka; kofjeloan/
kofjeloanka; Evropejec/Evropejka
Z veliko.
Ker so imena prebivalcev krajev, pokrajin, drav, celin ipd. lastna imena.
4. Neslovenec, Neevropejec, Nezemljan
Veliko.
Kadar ime za prebivalca dobi predpono ne-, se velika zaetnica prenese nanjo.
5. Carigradu, Justinijan, Rimskemu cesarstvu, Vzhoda, Teodora, Carigradu, Rima, Rimljanov,
Corpus juris civilis Justiniani, Teodorikovi, Justinijan, Italije, Gote, Goti, Vzhodnih Gotov,
Raveni
6.
NASELBINSKA IMENA
Nova vas pri Ptuju
Spodnje Laze
mihel nad Mozirjem
Preserje pri Lukovici
Slovenska Bistrica
Ponova vas
Ivanje selo
Ika Loka
Murska Sobota

NENASELBINSKA IMENA
rna gora
marjetna gora
Kanarski otoki
Viktorijina puava
Bloka planota
Trnovski gozd
Ulica bratov Uakar
Sueki prekop
rno morje

7. Po smislu.
8. Slovenj Gradcu, marka, Mala, Zgornja, Trebuka, Lepa, Nadhomec, Podhomec,
Mislinjske, markega, Mislinji, Tomaki
Po smislu.
9. Maks Fabiani, Ljubljana, Mikloievo, eleznike, franikanske, Mnoge, Josip Vanca,
hotel, hranilnico, Maks Fabiani, Mladiko, Hribarjevo, Krisperjevo, Bambergovo, Nartno,
Ljubljano, Zmajski
Po smislu.
10. Nedeljski dnevnik Modna Jana, Zaloba Obzorja Mladinska knjiga, Gorenjski slavek
Martin Kaur, Zlatarna Celje Slovenska filharmonija
Drugo besedo v vebesednem stvarnem lastnem imenu piemo z malo zaetnico
razen e ni e sama lastno ime.

43
11. Eneidi, Trojanci, Anhiza, Venere, Troja, Enej, Askanija, Sicilije, Kartagine, Dido, Dido,
Jupiter, Enej, Dido, Italijo, Dido, Enej, Italijo, Sibila, Didonino, Anhiza, Rimu, Tibere,
Palatinski, Venera, Vulkan, Etruani, Latinci, Trojanci, Latinci, Rima, Lavinium
Po smislu.
12. Pripadnike, Muslimani, Alahu, Vztrajajo, Koran, Mohamedu, Gabrijela, Po, Mohamedovi,
Najve
13. Umetnine iz Prekmurja od romantike do modernizma naslov razstave, stvarno lastno
ime; Galeriji Murska Sobota uradno ime ustanove/galerije; ministrica za kulturo
obno ime; sobokega pokrajinskega muzeja neuradno poimenovanje; soboki
galeriji neuradno poimenovanje; Pokrajinskem muzeju Murska Sobota uradno ime
ustanove/muzeja; sobokem gradu neuradno poimenovanje
14. Slovenskem, Kristusovega, Dolenjska, Notranjska, Gorika, Kristusovega; Silvester,
Slovenci, Slovenskem; Slovence, Kristusovega
15. endemiti, hladnikija, kranjski, zoisova, loveka, Salmo, belo, Ciconia
16. Cankarjevo priznanje, kresnik, zlata ptica, Preernova nagrada, olimpijska zlata medalja,
zlata lisica, Maistrovo priznanje, viktor, zlati znak svobode, Bloudkova plaketa
17. a) Kamniani, vaani, kamnianom; b) profesorica, generalu, Maistrovih, koroki; c)
Dadbog, Svarun, Morana, rusalke, rojenice, alik ene; ) Evropejci, kristjani, katolianov,
protestanti, pravoslavni, anglikanci; d) ilirci, romantika, beliarji
18. Po smislu.
19. lahtna; izobraevalnem, nemine; svetovni, oktobrska; Cankarjeva; oskarjev;
ljubljanski; Miklav, Boiek, dedek/Dedek Mraz; Renault; Pleterjah, kartuzijanov;
Vam/vam, novo; dr.; otvoritveno; skupina, zdruenih, narodov; zlato, Vegovo;
kraljevi; Nobelovo; slovenskem, Preernovemu, Preernovega, sonetnih, renesannih,
romantikov
20. Simonin, Mojin, Lein/Lejin, Hribernikov, Tavarjev, Soviev, Karmenin, Ingin, Lilijin,
Maryjin, Mirjamin, Ingridin; Janezov, Andrejev, Matevev, Franjev, Franev, Lukov,
Markov, Ipavev, Lipuev, Pengovov, Strniev, Jenkov, Trdinov, Babiev, Bushev,
Bartschev, Zolajev, Nestroyev, Shakespearov/Shakespearjev, Disneyjev
21. a) Francjoefova vladavina, Anamarijina torba, da Vincijevi izumi; b) ubenik Janeza
Strnada, Poezije doktorja Preerna, koncert Boba Dylana; c) knjiga Silve Trdina,
predavanje prof. Alenke elih
22. novomeki, slovenjgraki/slovenjegraki, pariki, innsbruki, mehiki, arktini,
murskosoboki, blejski, istrski, vinjegorski, luksemburki, bruseljski, perujski, maroki,
junoafriki, severnokorejski
23. Petrovo Brdo, Cesta treh cesarjev, dolenjski vlak, koprski mestni svet, italijanski sir,
stiki samostan, Bohinjsko jezero, Postojnska jama, francoska moda, angleki nogomet,
kranjska klobasa

Pravopisne zanke in neznanke

Str. 163169
1. vrabci, gladka, zrezki, glasba, enaba, odtenka, odstopanje, teko, vsakdanje,
preizkuene, predpasnik, podplutba
2. okenski, kilometrski, tovarn, petlitrsko, decembrskih, ministrskega
3. filmski sklad, anrska literatura, jedrska elektrarna, oktobrska revolucija, helikopterski
polet, pisemska ovojnica, nesmiseln boj
4. ivljenje, zvonjenje, brnjenje, cepljenje, trebljenje, sojenje

Reitve

44

Delovni zvezek

Reitve

5. knjinica, pripetljaj, pomanjkljivost, pljunica, nadaljnji, obvladljiv, milijon, priljubljen,

zemeljski, podeelski, zaljubljenec, zalepljen, lanski, ljubitelj
6. vstati, ugasni, uzakonili, vloila, ugriznil, upadati, vpadaj, vlee, vlijte, ulilo, vdrla, udrla
7. nato, na to, zato, za to, potem, po tem, Na poti, napoti, Po noi, ponoi, Pozimi, po zimi
8. vsakdan, Vsenaokrog, nepridipravi, seveda, petintrideset
9. Noem nove igrae! Tega tudi jaz ne vem! Nimam treh vstopnic. Ali ne zna plavati?
Nisem laen. Ne bo danes pomil posode? Ne bi zaprli vrat?
Noem, nimam in nisem.
10. ne vem, ne sme, ne bo, ne bi
Nikalni lenek ne piemo skupaj z naslednjo besedo samo v primerih, navedenih v 9.
nalogi.
11. petintirideseti, stoprvi, dvatisodevetinosemdeseti, petstotretji, etrti
12. petmilijonsko, milijonkrat, osemtisoak, 17-letni/sedemnajstletni, 25-letnica,
-litrski/trietrtlitrski, stotisokrat, dvoinpolsobno/2 in -sobno
13. poljudnoznanstvena, avtocesta, lahko tudi temno modra, slovensko-nemki,
junoamerika, lahko tudi sivomodra/sivo modra (e gre za odtenek ene barve),
predpranik, rjavolasec, lahko tudi modro vijolino, prapti, indoevropski,
nadstrankarski, ivosrebrn, kinodvorana
14. literarnozgodovinski, kulturno-umetniki, cestnoprometni, slovensko-hrvaki,
junoslovanski
Po smislu, npr. Literarnozgodovinsko znanje je pomembno za razumevanje knjievnosti.
Za varno vonjo moramo upotevati cestnoprometne predpise.
15. mislim, da; in; poznal, zato; kot; sreali, ker; in ker; in; ko je zazvonilo, smo; preden sede
v avto, poglej, ali; in; niti oe niti mati; treniral, zato; udno, da; posluali, saj; ne vem, kaj;
DZS, je; bolela, dokler
16. profesor/-ica, gospa, tevilka, oziroma, sveti, glej, primerjaj/primarij, ulica
17. idr., ipd., itd., itn., tj., npr., t. l., d. d., s. p., dr. med., pr. n. t., po Kr., p. p., dipl. in., l.r., it.-slov.
18. M, SAZU, STA, SSKJ, NUK; C, H2O, V, $, H2SO4
19. Centralna tehnika knjinica, Mestno gledalie ljubljansko, Rdei kri,
elektrokardiogram
20. 71 m, 25,4 + 38,7, 5 m/s, 18 C, 90 %
21. Sestanek bo v sredo, 30. 3. t. l., ob 6.30/ob 6. uri 30 minut.
22. c, d
23. est milijonov; od 7. do 9. ure; 500-letnici; 90 %; od 11 do 14 let
24. seveda; ve, kajne; nikar; Da, strinjamo; res; Seveda, saj; zadovoljen, res
25. konec koncev je; bodo najbr; ima res; je baje
26. Hej, me sliite? O, poglej ga! Ti pa takole kriem kraem po deeli? Mislil je, da bo naredil
hokus pokus in bodo vsi problemi reeni. Piko, prostor! Lej lej, koga vidim! S svojim hm
hm me je e prav ivciral. Dobro jutro, sinko! On pa na to ni rekel ne bev ne mev. Sultan,
hop! Jee, kako sem se ustraila! Iz delavnice se je ves dan slial tok tok tok.
27. Mnchen, Petrarka, bonton
28. higienski, diferenciacija, materialna, ideja
29. Pri pouku umetnostne zgodovine smo dijaki prvega letnika novomeke gimna-zije
obiskali Narodno galerijo v Ljubljani. Ogledali smo si slike, risbe in plastike pomembnih
slovenskih umetnikov. Ve mi je bila velika podoba druine iz 19. stoletja, vendar sem
pozabil naslov slike in ime slikarja. To niti ni tako pomembno. Ne vem pa, ali tako misli
tudi moja uiteljica. Toliko vsega je bilo, da sem e med vonjo po avtocesti ob glasbi
iz radia razmiljal o vsem, kar sem videl. Zares sem se navduil za slikarstvo. Veselim se
e prihodnjega olskega leta, ko bomo pred boiem obiskali galerijo v Firencah. To pa
zato, ker sem veliko slial o Michelangelovih umetninah, iz knjig pa poznam tudi Mono
Lizo Leonarda da Vincija. Ta pa al ni razstavljena v Firencah, temve v Parizu.
30. Po smislu.

45
Kaj znam na koncu 2. letnika?
Str. 171178
1. dolini, tirih; Dolomitov, razgleda, vzponih, temo, Porezen, vzpon na Porezen
2. a, c
3. Seznaniti bralca z osnovnimi podatki o Poreznu.
4. Drugo.
Pozimi/januarsko soboto (pred 21. januarjem 2009).
nas
Samostalnika beseda, samostalniki zaimek, osebni zaimek.
DA
Kolikokrat bo e treba nanj ; nas je e tretji sprejel z meglo
5. kofje Loke, eleznikom, Dava, Pavlinove, markacije poti E 7, kaipotu
DA
V megli na vrhu
6. Pripovedovalno.
Prikazan je enkratni pretekli dogodek; prevladujejo glagoli v pretekliku.
7. NE
Po smislu, npr. avtorica je najprej (v naslovju in uvodu) napisala, da so prili na vrh gore,
nato pa je predstavila vzpon od izhodia do vrha in vrnitev v dolino.
8. Po smislu, npr. o tem, da je vreme na Poreznu zelo nepredvidljivo.
DA
9. a) se kot dolg hrbet vlee; je muhast; se ne bo kujal, nas je sprejel
b) oblaki so sedli na Porezen
pot se uvije v gozd
spomenik oznanja vrh
veter se je zael plaziti za nae vratove in nas je edalje bolj zavijal v kape in kapuce
megle se ni bati
10. Za reportao.
11. Strokovne besede/termini.
Latinsko ime rastline.
V botaniko.
DA
Tako piemo latinska imena rastlin.
12. Po smislu, npr. a) (1630 m), b) (v jasnem vremenu pa naj bi segel celo do italijanskih
Dolomitov)
13.
Dolomiti
Porezen

Cerkljansko hribovje
Davki slapovi
kofjeloko hribovje
Furlanska niina

Kamniko-Savinjske Alpe

nenaselbinska, enobesedna, malo, lastno, Kamniko-Savinjske, vezaj

14. Raba velike zaetnice je pravilna; gre za lastno ime bitja (ime in priimek) ter stvarno
lastno ime (ime drutva; Cerkno je e samo po sebi lastno ime).
Raba velike zaetnice je pravilna; gre za stvarno lastno ime (ime planinskega doma). A.
je zaetnica lastnega imena bitja, van pa lastno ime bitja.
15. kjati se -am se nedov.
ekspr.

Reitve

46

Delovni zvezek

Reitve

Po smislu, npr. vreme se kuja.

kujati se
Je glagol.
V drugem.
Da je drugi pomen besede ustveno zaznamovan.
16. olt
Rumen.
V prvem.
Starinsko.
Domaa.
Nastala je iz ide. korena.
Iz Slovenskega pravopisa.
Iz Slovenskega etimolokega slovarja.
17. muhast, zaobljen, debel, pot, navkreber, konec, zgaen
18. najviji vrh Cerkljanskega hribovja
Po smislu, npr. obiskovalci gora.
Po smislu, npr. najbolj mnoini slovenski port.
19. vr, vr, vrh, vr, vrh, vrh, vr
vrh
Ker je korenska beseda oz. netvorjenka.
20.
SKLADENJSKA PODSTAVA

TVORJENKA
hribovje

to, da je jasno
rumeno-zelen
predhodnik
vremenski
jugozahodnik
kolovoz
to, si imer pregrinjamo
kaipot
tak, ki se blei
21. smreje
22. mojih najlepih doivetij, licih, lesenimi kroci, uhojeni gazi, snega, ledu, vzpenjanjem
23. planineva, pordela svojilni, lastnostni; star, planinski lastnostni, vrstni
24. najbolj muhast, najoji, najbolji, najviji, najlaji, najgosteji
25. Na Porezen.
Sam. b. Sam. zaim.
Iz predloga (na-) in navezne oblike osebnega zaimka on (-nj).
26. iz, na, v, s, v
27. nazadnje as., tako nain., zgodaj as., dopoldne as., redko as., pravljino
nain.
28. segati, prebiti se, sedati, teptati, naznanjati

47

sko dru

an

Lit

st

vo

Pla

in

29. Po smislu, npr.

roj Ljubl

Planinsko drutvo Litostroj Ljubljana

vabi
natradicionalni pohod na Porezen
18. maja 2009.
Vodi Peter Drna.
Odhod avtobusa ob 6.00s Kongresnega trga.
Prijavite se na tel. 01 532 8687.

Reitve

DN090154

Delovni zvezek
Reitve
48