Nosa~i na sila

Site sili koi vladeat vo na{iot univerzum mo`at da bidat klasificirani kako edna od ~etirite osnovni tipa: elektromagnetnata, silnata nuklearna, slabata nuklearna i gravitacionata. Ovie sili imaat vlijanie vrz se vo univerzumot. Sekoja sila poseduva odredeni karakteristiki i odreden polne` koj asocira na nejze, kako na primer: elektri~en polne` za elektromagnetnata sila. Elementarnite ~estici koi nemaat elektri~en polne`, kako neutronite, se elektroneutralni i na niv ne vlijae elektromagnetnata sila. Gravitacionata sila e sila koja {to se osvaruva bez kontakt (gravitaciono pole). Teoriite za elementarnite ~estici baraat silite da bidat kontaktni, t.e. ~esticite da si deluvaat so doa|awe vo kontakt. Nau~nicite do{le do ovaa idea pretstavuvaj}i ja teorijata za ~esticite kako nosa~i na silite od edno mesto do drugo. Eksperimentalno bilo potvrdeno postoeweto na mnogu od ovie ~estici. Sekoja od ~etirite sili ima po eden ili pove}e nosa~i, kako na primer fotonot. Ovie nosa~i na silite se bozoni bidej}i ne se pokoruvaat na principot na isklu~uvawe, bilo kolku ~estici od istiot tip mo`at da gi imaat istite karakteristiki. Za niv isto taka se veruva deka se fundamentalni, i nemo`at da bidat podeleni ponatamu.

Elektromagnetnata sila i fotoni

So vekovi elektricitetot i magnetizmot im bile dale~ni i nerazbirlivi na lu|eto. Vo devetnaesttiot vek eksperimentite poka`ale mnogu sli~nosti pome|u ovie dve sili, za vo 1864 Maksvel da gi obedini i poka`e deka vsu{nost elektricitetot i magnetizmot se vsu{nost dva razli~ni aspekti na istata elektromagnetna sila. Maksvel poka`al isto taka i deka svetlinata e forma ne elektromagnetnata energija koja patuva. Osnova~ite na kvantnata mehanika go odvele prou~uvaweto na Maksvel eden ~ekor ponatamu. Vo 1925 Germansko-Britanski fizi~ar Max Born i Germanskiot fizi~ar Ernst Pascual Jordan i Werner Heizenberg matemati~ki doka`ale deka mali paketi vo koi e lokalizirana enerfija se emituvaat koga dve naelektrizirani ~esti~ki se privlekuvaat ili odbivaat poradi elektromagnetnata sila. Sekoja ~estca

so elektri~en polne` e predmet na ili ja ~ustvuva elektromagnetnata sila. Elektroneutralnite ~esti~ki ne ja ~ustvuvaat. Elektri~niot polne` na hadronot e zbir od elektri~nite polne`i na kvarkite koi vleguvaat vo negoviot sostav. Ako zbirot e nula toga{ toj e elektro neutralen i na nego ne deluva elektromagnetnata sila, iako taa sepak deluva na kvarkite od koi e sostaven hadronot. Fotonite ja nosat elektromagnetnata sia pome|u ~esticite no nemaat masa ili elektri~en polne`. Bidej}i se elektro neutralni na niv ne deluva elektromagnetnata sila koja ja nosat. Za razlika od neutronite i nekoi drugi elektroneutralni ~estici, fotonot nema soodvetna anti ~estica. ^esticite koi imaat svoi anti~estici se kako pozitivni i negativni broevi sekoj ima svoj negativen (pozitiven) partner. Fotonite se kako nulata tie samite se svojot antipartner. Vo eden primer za elektromagnetna sila, dva elektrona se odbivaat bidej}i i dvata se elektro negativni. Edniot od niv osloboduva foton dodeka drugiot go apsorbira. Iako fotonite nemaat masa, energijata im dava moment, svojstvo koe gi onevozmo`uva da deluvaat na drugi ~estici. Momentot na fotonot gi otturnuva dvata elektrona eden od drug.

Silna nuklearna sila i gluoni

Kvarkite i ~esticite sostaveni od kvarki se privlekuvaat me|usebe so sila nare~ena silna nuklearna sila. Silnata nuklearna sila gi dr`i kvarkite vo prtonite i neutroite, i samite protoni i neutroni zaedno vo jadroto na atomot. Ako edinstvena koja deluva pome|u kvarkite be{e elektromagnetnata sila, dvete gore kvarki vo proton bi se odbivale poradi istoimeniot polne` koj go nosat, sepak silnata nuklearna sila e posilna od elektromagnetnata vo protonot pa taa gi prilepuva kvarkite zaedno. Soodvetni ~esti~ki nare~eni oboeni polne`i odreduvaat kako na niv }e deluva silnata nuklearna sila. Terminot oboeni polne`i nema nikakva vrska so vistinski boi tuku samo e izbran kako zgoden na~in na determinirawe na soodvetni ~esti~ki. Oboeniot polne` e sli~en so elektri~niot koj go odreduva elektri~niot polne` na ~esti~kata. Kvarkite mo`at da imaat oboen polne` na crveno, sino i zeleno. Antikvarkite mo`at da imaat polne` na anticrveno (cijan), antiplavo (`olto), antizeleno (magenta).

Site objekti koi gi nabquduvame nosat oboen polne` nula, pa kvarkite se kombiniraat da frmiraat hadroni koi se bezbojni ili oboeno neutralni. Oboenite polne`i na kvarkite vo hadronite se neutraliziraat edna so druga. Mezonite sodr`at edna kvarka so oboen polne` i antikvarka so anti oboen polne`. Oboenite polne`i se neutraliziraat eden so drug i go pravat mezonot bel ili bezboen. Baironite sodr`at tri kvarki, sekoja so razli~na boja. Kako i vo svetlinata boite crvena, sina i zelena se kombiniraat da sozdadat bela, pa baironot e bel ili bezboen. Bozonite koi gi nosat silnite nuklearni sili pme|u ~esticite se nare~eni gluoni. Gluonite nemaat masa ili elektri~en polne` i kako i fotonite, tie se samite svoja anti~estica. Za razlika od fotonite, sepak gluonite imaat oboen polne`. Tie nosat boja i antiboja. Mo`ni kombinacii na boi za gluonite se: crvena-antisina, zelena-anticrvena i sina-antizelena. Bidej}i gluonite nosat oboen polne`, tie mo`at da se privlekuvaat eden so drug, dodeka bezbojnite, oboeno neutralnite fotoni nemo`at. Boite i antiboite se privlekuvaat pa taka i gluonite koi nosat edna boja }e se privlekuvaat so gluonite koi ja nosat soodvetnata antiboja.

Gluonite ja nosat silnata nuklearna sila dvi`ej}i se pome|u kvarkite i menuvaj}i gi boite na ovie ~esti~ki. Kvarkite i antkvarkite vo hadronite postojano razmenuvaat gluoni, oboeni polne`i so emituvawe i apsorbirawe na gluoni. Baironite i mezonite se site bezbojni, pa sekojpat koga kvarkata ili antikvarkata menuvaat boja, drugi kvarki ili antikvarki vo ~esticata moraat da smenat boja isto taka za da go odr`at balansot vo ~esticata. Postojanata eazmena na gluoni i oboeni polne`i vo mezonite i barionite sozdava oboeno pole na sila koe gi dr`i ~esti~kite zaedno. Silnata nuklearna sila e najsilna od site ~etiri sili vo atomite. Kvarkite se svrzani tolku cvrsto edni za drugi taka {to nevozmo`no e da se izoliraat. Odvojuvawe na kvarka od antikvarka bara pove}e energij odkolku {to e potrebno da se sozdadat ovie dve ~estici. Obiduvaj}i se da se razdvoi mezon, se postignuva dobivawe na nov mezon: Kvarkata vo originalniot mezon se kombinira so novosozdadenata antikvarka, i antikvarkata od originalniot mezon se kombinira so novosozdadenata kvarka. Isto kako i so povrzuvaweto na kvarkite, taka gluonite i silnata nuklearna sila gi povrzuvaat (dr`at zaedno) i mezonite i barionite. Jadroto na atomot sodr`i dva vida na barioni: protoni i neutroni. Protonite i neutronite se bezbojni pa silnata nuklearna sila ne vlijae direkno vrz niv, tuku silnata nuklearna sila vlijae vrz kvarkite od koi se sostaveni i na toj na~in se privlekuvaat kvarkite od eden proton ili neutron so kvarkite od sosedniot. Privle~nata sila pome|u kvarkite, iako tie se nao|aat vo razli~ni barioni obezbeduva dovolno energija za da se sozdade kvarkaantikvarka par. Ovoj par na ~esti~ki sozdava tip na mezon nare~en Pion. Razmenata na pioni pome|u neutronite i protonite gi dr`i barionite vo jadroto zaedno.

Slaba nuklearna sila i vektor bozoni

Dodeka silnata nuklearna sila go dr`i jadroto vo atomot zaedno, slabata nuklearna sila mo`e da predizvika raspad na atomskoto jadro, menuvaj}i nekoi od negovite ~esti~ki vo drugi. Nare~ena e slaba nuklearna sila bidej}i e zna~itelno poslaba od elektromagnetnata i silnata nuklearna sila. Na primer interakcija vo koja e vklu~ena slabata nuklearna sila e 10 kvaterlioni pati pomalku verojatna deka }e se slu~i otkolku intereakcija koja ja vklu~uva elektromagnetnata sila. Tri ~estici nare~eni vektor bozoni se nositeli na slbata nuklearna sila. Ekvivalentot na elektri~niot ili oboeniot polne` e nare~en slab hiper polne`. Slabiot hiperpolne` odreduva dali slabata nuklearna sila }e vlijae vrz ~estica. Site fermioni poseduvaat slab hiperpolne`, kako i vektor bozonite koi se nositeli na slabata nuklearna sila. Site elementarni ~estici osven nosa~ite na sili i Higsoviot bozon, vzaemodejstvuvaat so pomo{ na slabata nuklearna sila. No efektite od slbata nuklearna sila se obi~no maskirani od drugite posilni sili. Slabata nuklearna sila ne e mnogu zna~ajna koga se raboti za interakciite pome|u kvarkite. Na primer silnata nuklearna sila kompletno ja nadvladuva slabata koga kvarka se odbiva od druga kvarka. Isto taka e nezna~itelna koga ima interakcija pome|u dve naelektrizirani ~estici, kako na primer interakcijata pome|u elektron i proton. Elektromagnetnata sila dominira pri ovie interakcii. Slabata nuklearna sila e vidliva koga interakcijata ne gi vklu~uva silnata nuklearna ili elektromagnetnata sila. Na primer neutronite nemaat nitu elektri~en polne` nitu oboen polne`, pa taka sekoja interakcija vo koja u~estvuva neutronot mora da e prosledena od slabata nuklearna sila ili gravitacionata sila. Gravitacionata sila e u{te poslaba od slabata nuklearna koga se raboti za elementarni ~estici, pa taka slabata nuklearna sila dominira koga se raboti za interakcii pome|u neutronite.klearna sila Eden primer na interakcija so slaba nuklearna sila e beta raspadot na neutronot. Koga se raspa|a neutron se pretvara vo proton i emituva elektron i elektron neutrino. Neutronot i antineutrinot se elektro neutralni {to ja isklu~uva elektromagnetnata sila kako pri~ina. Antineutrinoto i elektronot se bezbojni pa ni silnata nuklearna sila ne vlijae. Beta raspadot e poradi slbata nuklearna sila. Slabata nuklearna sila ja nosat vektor bozonite. Ovie bozoni se nazna~eni kako W+, W- i Z. W bozonite se elektri~no naelektrizirani so (+1 i -1) pa taka tie ja ~ustvuvaat elektromagnetnata sila. Ovie dve bozoni se eden na drug sprotivniot antipartner, dodeka Z e sam na sebesi antipartner. Site

tri vektor bozoni se bezbojni. Osobina so koja se razlikuvaat od nekoi drugi ~estici e nivnata masa. Slabata nuklearna sila e edinstvenata sila koja e nosena od ~esti~ki koi imaat masa. Ovie ~estici so masa nemo`at da patuvaat tolku daleku kako onie ~estici nosa~i na sili koi nemat masa, pa taka slabata nuklearna sila vlijae na pomali rastojanija od ostanatite tri drugi sili. Koga slabata nuklearna sila vlijae na ~esti~ka, ~esti~kata emituva eden od trite slabi vektor bozoni W+, W- ili Z i se menuva vo druga ~estica. Slabiot vektor bozon se raspa|a i proizveduva drugi ~estici. Vo interakciite vo koi se vklu~eni W+ i W- , ~esticata se pretvara vo ~estica so sprotiven elektri~en polne`. Na primer vo beta raspadot edna od dolu kvarkite vo neutronot se menuva vo gore kvarka i neutronot osloboduva W bozon. Ovaa promena na tipot na kvarkata go menuva neutronot (dve dolu kvarki i edna gore kvarka) vo proton (dve gore kvarki i edna dolu kvarka). W bozonot osloboden od neutronot mo`e da se raspadne na elektron i elektron neutrino. Vo Z interakciite ~esti~kata se menuva vo ~esti~ka so ist elektri~en polne`. Kvarka ili lepton mo`e da se promeni vo razli~na kvarka ili lepton od druga generacja samo so interakcija na slaba nuklearna sila. Sledstveno slabata nuklearna sila e pri~inata poradi koja celata stabilna materija se sostoi samo od prvata generacija na leptoni i kvarki. Vtorata i tretata generacija na leptoni i kvarki se pote{ki od soodvetnite ~estici vo prvata generacija pa zatoa tie brzo se raspa|aat vo polesnite ~estici razmenuvaj}i W i Z bozoni. Prvata generacija na ~estici nemaat soodvetni polesni ~estici pa zatoa tie se stabilni.

Gravitaciona sila i gravitoni

Vo 1915 Albert Einstein razvil zna~aen nov pristap kon konceptot na gravitacijata, op{tata teorija na relativnosta. Dodeka op{tata teorija na relativnosta uspe{no objasnuva mnogu pojavi, taa bila postavena razli~no od mnogu teorii povrzani so prou~uvaweto na ~esticite pa zatoa se pojavile te{kotii vo nejzinata primena na ~esticite. Do krajot na dvaesettiot vek site napori za razvivawe na teorija za gravitacijata kako posledica na nosa~i ~esti~ki na ovaa sila, bile neuspe{ni. Fizi~arite za da ja postignat taa cel se povikuvaat na teorijata na se (theory of everything) , bidej}i so ovaa teorija bi se objasnile site ~etiri poznati sili vo univerzumot i kako ovie sili vlijaat vrz ~esticite. Vo takva teorija ~esticite nosa~i na gravitacionata sila bi bile nare~eni graitoni. Gravitonite bi trebalo da delat mnogu karakteristiki so fotonite bidej}i kako i vo elektromagnetizmot, gravitacijata deluva na

golemi rastojanija i slabee so zgolemuvawe na rastojanieto. Gravitonite bi trebalo da nemaat masa, da se elektroneutralni i da nemaat oboen polne`. Gravitonite se edinstvenite nosa~i na sila seu{te ne nabquduvani vo eksperimenti. Gravitacionata sila e najslabata sila od site vo dimenzii na atomite, no mo`e da stane ekstremno mo}na vo dimenzii na kosmosot. Na primer gravitacionata sila pome|u Sonceto i Zemjata ja dvi`i Zemjata po orbita okolu Sonceto. Gravitacijata mo`e da ima golemi efekti zatoa {to za razlika od elektromagnetnata sila taa e sekoga{ privle~na. U{te edno unikatno svojstvo na gravitacijata e nejzinata univerzalnost sekoj objekt e gravitaciono privle~en od sekoj drug objekt, duri i ako toj nema masa. Na primer teorijata na relativnosta predviduva deka svetlinata treba da ja ~ustvuva gravitacionata sila. Pred Ajn{tajn nau~nicite mislele deka svetlinata nema masa, pa zatoa na nea nema da deluva gravitacionata sila. No relativnosta stoi na toa deka gravitacionata privle~nost zavisi od energijata na objektot i deka masata e samo oblik na energijata. Ajn{tajnovata teorija bila doka`ana kako to~na vo 1919 god. koga astrnomite utvrdile deka svetlinata nabquduvana od dale~ni yvedi skr{nuva od svojata pateka pod dejstvo na silnata gravitaciona sila od sonceto.

Higsob bozon

Me|u fundamentalnite ~esti~ki se vbrojuva i bozon koj ne e nosa~ na sila , Higsoviot bozon, nau~nicite seu{te nemaat detektirano Higsov bozon vo eksperiment no veruvaat deka toj ja dava masata na ~esticite. ^esticite ja primaat svojata masa od fundamentalnite ~estici od koi se izgradeni i vo nekoi slu~ai energijata koja gi dr`i ovie ~estici zaedno. Na primer masata na neutronot doa|a od masata na kvarkite koi se vo negoviot sostav i silnata nuklearna sila koja gi dr`i zaedno ovie kvarki. Samite kvarki nemaat izvor na masa pa zatoa nau~nicite ja dale ovaa ideja za postoeweto na Higsoviot bozon. Elementarnite ~estici treba da ja na nekoj na~in opravdaat nivnata masa so toa {to stapuvaat vo reakcija so Higsoviot bozon. Nau~nicite o~ekuvaat masata na Higsoviot bozon da bide golema vo sporedba so pove}eto drugi fundamentalni ~estici. Fizi~arite mo`at da sostavat pomasivni ~estici prisiluvaj}i pove}e pomali ~estici da se sudiraat pri golemi brzini. Energijata koja se osloboduva pri udarite se pretvara vo materija. Proizveduvaweto na Higsoviot bozon so negovata relativno golema masa bi barolo ogromni koli~estva na energija. Mnogu nau~nici go baraat Higsoviot bozon koristej}i ma{ini nare~eni kolajderi.

Kolajderite proizveduvaat snop od ~estici usmereni kon meta ili drug snop na ~estici za da proizvedat novi pomasivni ~estici.