You are on page 1of 20

© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), Ljubljana

ISSN 1581-0267

UDK / UDC: 502.5:519.61/.64:551.3 Prejeto / Received: 12. 1. 2005


Pregledni znanstveni članek – Review scientific paper Sprejeto / Accepted: 10. 7. 2006

MODELIRANJE GIBANJA SKALNIH PODOROV – PREGLED


MODELLING OF ROCKFALL MOTION – A REVIEW

Urška PETJE, Matjaž MIKOŠ, Bojan MAJES

Pomemben element rizičnega menedžmenta v gorskem svetu je analiza naravnih nevarnosti, ki jih
povzročajo tudi skalni podori (skupni izraz za odlome in prosto padanje kamenja, skal in večjih
skalnih blokov ter podobne oblike masnega gibanja pod vplivom težnosti). Skalni podori so zaradi
svoje energije in hitrosti gibanja skalnih gmot še posebej nevarni dejavniki tveganja. Zato jim širom
sveta namenjajo veliko pozornost in jih v raznih oblikah tudi modelirajo – napovedujejo njihovo pot
in doseg. V prispevku so prikazane glavne značilnosti najpomembnejših enostavnih modelov
obnašanja skalnih podorov, pripravljene na osnovi pregleda literature. Dispozicijski modeli so tisti,
ki nam povedo, kje lahko pride do skalnih podorov. Procesni modeli simulirajo dinamiko
podornega procesa. Glede na pristop k obravnavani procesa jih lahko delimo na empirične modele
in analitične modele. Empirični procesni modeli na splošno temeljijo na povezavi med
topografskimi faktorji in območjem odlaganja skalnega podora. Analitični procesni modeli pa so
sestavljeni iz modela trajektorij in modela trenja. Analitični modeli opisujejo in simulirajo v dveh
ali treh dimenzijah gibanje podorne mase in se ločijo glede na način, kako upoštevajo podorno
maso (masna točka, oblika togega telesa) in kako simulirajo gibanje po pobočju (poskakovanje,
kotaljenje, drsenje). Modeli na osnovi geografskega informacijskega sistema izkoristijo prednosti
tega sistema in potekajo v treh korakih: določitev območij izvora podorov, določitev trajektorij
posameznih skalnih blokov in določitev območij izteka (odlaganja) podorne mase. Glavni namen
pregleda modeliranja gibanja skalnih podorov je, da bi strokovnjakom olajšali izbor ustreznega
modela za lokalno in regionalno merilo.
Ključne besede: skalni podori, skalni odlomi, modeliranje, geografski informacijski sistemi,
naravna tveganja, rizični menedžment, prostor

An analysis of natural hazards caused by rockfalls (common expression for falling stones and
boulders; and other similar forms of gravitational mass movements) is an important element of risk
management in mountainous regions. Due to their energy and velocity rockfalls represent an
especially dangerous hazard factor. Because of that rockfalls are given much attention all over the
world and they are modelled in different ways – simulating their paths and run-out distances. In
this paper, a literature review of the main characteristics of the most important non-comprehensive
rockfall models is presented. The dispositional models are those that tell us where a hazardous
process may occur. The process-based models simulate rockfall process dynamics. They can be
classified in relation to the process approach into empirical models and into analytical models.
Empirical process-based models are generally based on the relationship between topographic
factors and rockfall run-out zone. Analytical process-based models are composed of a trajectory
model and a friction model. They describe and provide 2-D or 3-D simulation of the movement of
the rockfall masses and can be differentiated regarding the way how the rockfall mass (lumped
mass, rigid body shape) and the movement on the slope (bouncing, rolling, sliding) are described,
respectively. The GIS-based models use the advantages of this system and work in three steps: the
determination of rockfall source areas, the determination of trajectories of single boulders, and the
determination of run-out distances and run-out zones. The main aim of the review on modelling of
rockfall motion is to make it easier for the professionals to choose an adequate rockfall model at
local and regional scales.
Key words: rockfalls, rockslides, modelling, geographical information systems, natural hazards,
risk management, environment
19
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

1. UVOD 1. INTRODUCTION
Skalni podori različnega dosega so Rockfalls with different run-out distances
predvsem v gorskem svetu pogosta in obenem are of frequent occurrence especially in
zaradi svoje energije običajno zelo intenzivna mountainous areas and due to their energy
they normally represent a severe form of
oblika naravnih tveganj (Brilly et al., 1999). natural hazards (Brilly et al., 1999). As a
Tipičen primer skalnega podora v ozki alpski typical example of a rockfall in a narrow
dolini je npr. podor Osojnik v dolini Trente alpine valley, on Fig. 1 the Osojnik rockfall in
(slika 1). the Trenta valley, W Slovenia, is shown.

Slika 1. Skalni podor Osojnik v dolini Trente (foto: avtorji, 2004).


Figure 1. The Osojnik rockfall in the Trenta valley (photo: authors, 2004).

Izraz skalni podor se v tem prispevku The term rockfall in this paper will be used
uporablja skladno z definicijo Kienholz et al. according to the definition by Kienholz et al.
(1998) za odlom in gibanje posameznih skal (1998) for detachment and motion of single
(kamenja in blokov; Steinschlag v nemščini) rocks (stones and boulders; Steinschlag in
kakor tudi za skalno maso, ki lahko razpade v German) as well as of a rock mass that can
posamezne bloke (Felsturz v nemščini), ki disintegrate into single blocks (Felsturz in
delujejo eden na drugega le v manjši meri. German) that interact with each other only to a
Tako kot druga masna gibanja, kot so minor extent.
kamninski zdrsi, kamninski in zemljinski
Like other mass movements, such as
plazovi ter pobočni drobirski tokovi, se skalni
rockslides, landslides and slope debris flows,
podori prikazujejo v kartah nevarnosti. Te
karte so različnega merila, izdelane na rockfalls are shown on hazard maps. These
različnih osnovah, med katere spada tudi maps are of different scales and made on
modeliranje nastanka in gibanja skalnih different bases, which include modelling of
podorov (Petje, 2005). Rezultati takega rockfall initiation and dynamics (Petje, 2005).
modeliranja se lahko koristno uporabijo pri The results of such a modelling can be usefully
analizah tveganja pred skalnimi podori, za kar applied in risk analyses of rockfalls for what in
v Sloveniji od leta 2002 (sprejet nov Zakon o Slovenia since 2002 (new Water Act) legal
vodah) obstaja zakonska podlaga in obveza basis and obligation exist (Đurović & Mikoš,
(Đurović & Mikoš, 2004). 2004).
20
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

V prispevku so prikazani načini In this paper, ways of modelling rockfall


modeliranja gibanja skalnih podorov, motion are shown, divided into separate
razdeljeni v skupine modelov. Namen prikaza groups of models. The aim of the review is to
je pomagati izbrati model skalnega podora, ki help select a rockfall model that may be used
se lahko uporabi za analizo tveganja pred
for rockfall risk analysis at local or regional
skalnimi podori v lokalnem ali regionalnem
merilu. Primer uporabe dvodimenzijskega scale. A case study using a two-dimensional
modela v lokalnem merilu je prikazan drugje model at local scale is given elsewhere (Petje,
(Petje, 2005). 2005).

2. VRSTE MODELOV 2. GROUPS OF MODELS

Računalniško simuliranje naravnih Computer simulation of natural processes in


procesov v geomorfologiji uporablja dva geomorphology uses two fundamentally
popolnoma različna pristopa: realistični pristop different approaches: realist approach and
in funkcionalistični pristop (Howes & functionalist approach (Howes & Anderson,
Anderson, 1998). Nasprotno pa se modele, ki 1998). On the contrary, the models associated
se jih uporablja pri naravnih nesrečah, deli na with natural disasters can be divided into
dispozicijske in procesne modele (Hegg & dispositional models and process-based
Kienholz, 1995). models (Hegg & Kienholz, 1995).
Dispozicijski modeli (imenujemo jih tudi Dispositional models (also called statical
statični modeli) služijo za raziskavo možnih models) are used for the research of possible
izvorov nevarnosti – povedo nam, kje lahko source areas of hazards – they tell us, where a
pride do nevarnega procesa. V določenih hazardous process may occur. In some cases
primerih lahko določimo pretekle podorne recent or paleo rockfall processes in longer
procese skozi daljše časovno obdobje na geological periods can be determined on the
osnovi geoloških dokazov (neme priče kot npr. basis of geologic proofs (silent witnesses as
posamezni skalni balvani, položaj in debelina i.e. single boulders, position and thickness of
odkladnin). Tako lahko določimo doseg deposits). Thus a rockfall run-out distance
podora z neko povratno dobo. Vendar pa se with a return period can be determined. This
povsod tega ne da določiti, saj se lahko cannot be determined under all circumstances,
spremenijo razmere, pri katerih poteka due to changes in field conditions regarding
preperevanje, ali pa se odkladnin skalnega weathering, or rockfall deposits that cannot be
podora ne more ločiti od ledeniških ali drugih differentiated from glacial or other deposits
odkladnin (Evans & Hungr, 1993). (Evans & Hungr, 1993).
Procesni modeli (znani tudi kot dinamični Process-based models (also known as
modeli) simulirajo dinamiko procesa. Glede na dynamic models) simulate process dynamics.
pristop k obravnavani procesa jih lahko delimo They can be classified in relation to the
na empirične procesne modele process approach into empirical process-based
(funkcionalistični pristop po Howes & models (functionalist approach after Howes &
Anderson, 1998) in na analitične procesne Anderson, 1998), and into analytical process-
modele (realistični pristop po Howes & based models (realist approach after Howes &
Anderson, 1998). Anderson, 1998).
Empirični procesni modeli (imenujemo jih Empirical process-based models (called
tudi statistični modeli) na splošno temeljijo na also statistical models) are generally based on
povezavi med topografskimi faktorji in the relationship between topographic factors
območjem odlaganja skalnega podora. and rockfall run-out zone.
Analitični procesni modeli so sestavljeni iz: Analytical process-based models are
• modela trajektorij in composed of:
• modela trenja. • a trajectory model and
Tako analitični procesni modeli določijo • a friction model.
They determine possible pathways, along
21
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

možne poti, po katerih se proces odvija which the process takes place (trajectories with
(trajektorije pri podorih), ter za njih predvidijo rockfalls) and determine velocities, kinetic
hitrosti, kinetično energijo in mesta odlaganja energy, and areas of deposition (reach of a
(doseg procesa). S to ločitvijo na dva dela process). With this division into two parts a
dosežemo boljše strukturiranje procesnega better process-based rockfall model structure
modela skalnega podora za uspešno rešitev for a successful solving of the problem is
problema. Računalniški (simulacijski) program achieved. The computer (simulation) program
je tako sestavljen iz modulov, kar poenostavi thus consists of modules, what makes the
verifikacijo modela. Modeli trajektorij ne model validation easier. The trajectory models
morejo simulirati realnih poti za pobočne cannot simulate true pathways for slope
procese, če ne vsebujejo podrobnega processes without incorporating a detailed
digitalnega modela višin. digital elevation model (DEM).
V nadaljevanju bodo prikazane značilnosti Next in the paper, characteristics of the two
dveh glavnih vrst procesnih modelov main groups of the process-based models
(empirični modeli, analitični modeli) brez (empirical models, analytical models), will be
navajanja vseh modelnih podrobnosti. shown without too many details.

3. EMPIRIČNI PROCESNI 3. EMPIRICAL PROCESS-BASED


MODELI MODELS

Scheidegger (1973) je ugotovil, da je Scheidegger (1973) stated that run-out


dolžina dosega odvisna od kota med distance is a function of angle between the
horizontal line and the line that connects the
horizontalno črto in črto, ki povezuje začetno
starting point and the centre of the deposited
in končno težišče skalne mase, in je enak kotu mass and is equal to the angle of friction φ
trenja φ (0,57–0,83), ki kontrolira gibanje, ter (0.57–0.83) that controls the movement, and
je približno enak kotu gibanja (slika 2). approximately equals to the “travel angle”
(Fig. 2).

D E
dz βf

βe B
C

Slika 2. Zasnova empiričnih modelov. Točki A in B sta težišči skalnega podora pred in po premiku
mase; C označuje pot težišča skalne mase; E označuje energijsko črto; F označuje kot gibanja.
Figure 2. The concept of empirical models. Points A and B denote the centre of gravity of the
rockfall before and after the mass movement, respectively; C is the pathway of the center of gravity
of the rockfall mass; E denotes the energy line; F denotes the travel angle.
22
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

Onofri in Candian (1979) ter Toppe (1987) Onofri and Candian (1979) and Toppe
so predlagali princip “kota gibanja” (Heim, (1987) proposed to take this “travel angle”
1932) za določitev cone izteka. V slovenščini (Heim, 1932) for determining the run-out
zone. In the Slovenian language there is no
še nimamo uveljavljenega izraza za nemški established term for the German term
izraz “Fahrböschung”, zato predlagamo izraz “Fahrböschung”, so here a term “kot gibanja”
“kot gibanja”, ki je neposredni prevod is proposed, which is a direct translation from
angleškega izraza. English.
Horizontalna prepotovana razdalja x je tako The horizontal travel distance x is thus
izražena z višino padanja h: expressed by the vertical free fall height h:

h
x= (1)
tan φ

Razni avtorji (npr. Hsü, 1975; Onofri & Different authors (e.g. Hsü, 1975; Onofri &
Candian, 1979; Domaas, 1985; glej pregled v Candian, 1979; Domaas, 1985; see the
overview in Meiβl, 1998) quote that for the
Meiβl, 1998) navajajo, da je za večino majority of rockfalls this angle is > 32°, but
podorov ta kot > 32°, vendar pa se za volumne for rockfalls with volumes > 106 m3 this angle
podora nad 106 m3 kot zelo hitro zmanjša. Kot, very quickly decreases. The angle that
ki povezuje začetno in končno težišče mase, connects the starting point and the centre of
predstavlja translatorno komponento celotnega gravity of the deposited mass represents the
translational component of the whole
gibanja in se po tej dinamični značilnosti tudi movement and differs in this dynamical
razlikuje od kota gibanja. Vendar pa ravno characteristic from the travel angle. However,
tako ne vsebuje informacije o razširjanju it also does not incorporate information on
materiala med gibanjem, ki je ključno za spreading of material during motion, which is
določitev prepotovane razdalje. a key factor for determining the travel
Scheideggerjev model (1973) upošteva distance.
The Scheidegger model (1973) takes into
trenje med drsečo maso in tlemi in ne upošteva account friction between the sliding mass and
deformacije mase med gibanjem. the ground and does not take into account
Konvencionalni model predpostavlja, da je mass deformations during travel. A
horizontalna hitrost vh enaka vertikalni hitrosti conventional model assumes that the
vv, ki jo doseže padajoča masa tik pred trkom s horizontal velocity vh equals the vertical one
vv, which is achieved by the falling mass
tlemi, vendar pa se horizontalna hitrost immediately before the impact with the
zmanjša zaradi izgub pri trku. Tako lahko ground. The horizontal velocity is reduced due
zapišemo: to losses at impact. So one can state that:

r 2h
x= , (2)
tan φ

kjer je r koeficient odboja, njegova where r is coefficient of restitution and its


vrednost je pod 1: value is below 1:

vh = r ⋅ vv (3)

Corominas (1996) je v raziskavi 204 Corominas (1996) examined 204 slides, out
plazov, od tega 47 skalnih podorov in skalnih of them 47 rockfalls and rock avalanches, and
plazov, ugotovil, da se z naraščanjem found that with increasing volume the travel
prostornine kot gibanja zmanjšuje in da to ne angle decreases and that this is not only valid
velja le za velike plazove. Zmanjšanje kota naj for large falls and slides. The decreasing of the
bi bila posledica učinka ovir in topografskih angle should be the consequence of obstacles
ovir. Pri večjih volumnih na odboje ne and topographic constraints. With larger
23
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

vplivajo ovire in vegetacija. Kot gibanja je volumes the obstacles and vegetation have no
odvisen od materiala, prostornine podorne influence on rebounds. The travel angle
mase in mehanizma gibanja in ne od depends on material, mass volume and
potencialne energije oziroma višine padanja. mechanism of motion and not on potential
Višina padanja ima vpliv na horizontalno energy or fall height. The height of falling has
prepotovano razdaljo, vendar ni nujno, da some influence on the horizontal travel
daljša horizontalna razdalja ustreza manjšemu distance but it is not necessarily true that larger
kotu gibanja, lahko ustreza le večji relativni travel distances correspond with smaller travel
mobilnosti. angles – it can correspond with higher relative
Davies in McSaveney (1999) sta z mobility.
Davies and McSaveney (1999) performed
laboratorijskimi eksperimenti opazovala
laboratory experiments and observed
obnašanje skalnih podorov in plazov.
behaviour of rockfalls and rock avalanches.
Ugotovila sta, da je za skalne podore velikosti They found out that for rockfalls of the size
1.000 do 10.000 m3 geometrija odlaganja na between 1,000 and 10,000 m3 deposition
pobočjih z naklonom 35° do 45° v močni geometry on slopes with a gradient between
povezavi s prostornino. Rezultati se ujemajo z 35° and 45° is strongly related to the volume.
meritvami na terenu. Za večje skalne plazove s The results agree with field measurements. For
prostorninami večjimi od 107 m3 pa so značilni large rock avalanches with volumes larger than
zelo veliki dosegi. Vzrok naj bi bil verjetno 107 m3 extraordinarily long run-out distances
povezan s faktorji, kot sta drobljenje med are typical. The cause may well be connected
gibanjem ter erodibilna podlaga. to factors such as fragmentation during motion
Keylock in Domaas (1999) sta testirala tri and the erodible base.
empirične modele (imenujeta jih statistični Keylock and Domaas (1999) tested three
modeli) in en preprost dinamični model glede empirical models (called statistical models)
njihove sposobnosti napovedovanja and a simple dynamical model for their
maksimalne dolžine dosega z uporabo capability of forecasting the maximum run-out
preprostih topografskih parametrov. Ugotovila distance using simple topographic parameters.
sta, da ima statistični model prednost, če They found that the statistical model has an
želimo hitro in učinkovito določiti tveganje advantage, if rockfall risk in larger areas has to
pred podori za večja območja. be determined quickly and effectively.
Okura et al. (2000b) searched a connection
Okura et al. (2000b) je z eksperimenti iskal
between the run-out and the volume. From
zvezo med dosegom in prostornino. Iz
experiments and simulations it follows that a
eksperimentov in simulacij sledi, da obstaja clear positive correlation exists between the
jasna pozitivna povezava med dosegom in run-out distance and volume as well as a
prostornino ter negativna povezava med negative correlation between distance of
razdaljo težišča mase in prostornino. Podori z gravitational center of mass and volume.
naraščanjem prostornine težijo k Rockfalls with increasing volume tend to
utekočinjenju. Naklon pobočja in doseg sta v fluidization. The slope gradient and run-out
obratnem sorazmerju. Topografija je eden od distance are in inverse proportion to each
zelo pomembnih faktorjev za določevanje other. Topography is one of important factors
dosega. for determining the run-out distance.

4. ANALITIČNI PROCESNI 4. ANALYTICAL PROCESS-


MODELI BASED MODELS
Analitični modeli opisujejo ali simulirajo Analytical models describe and simulate
gibanje v dveh ali treh dimenzijah. Modeli v motion in two or three dimensions. Two-
dveh dimenzijah se običajno uporabljajo v dimensional models are usually applied at
lokalnem merilu (posamezno pobočje), modeli local scale (individual slope), and three-
v treh dimenzijah pa so primernejši za dimensional models are more appropriate for

24
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

obravnavo v regionalnem merilu (cela dolina, an analysis at regional scale (whole valleys,
občina, posamezni kartni list). Pred obravnavo communities, single cartographic sheets).
značilnosti analitičnih modelov v dveh Before dealing with characteristics of
oziroma treh dimenzijah bodo prikazani glavni analytical models in two and three dimensions
modelni parametri ter občutljivost in the main model parameters will be shown as
zanesljivost teh modelov. well as models’ sensitivity and realibility.

4.1 MODELNI PARAMETRI 4.1 ANALYTICAL MODEL PARAMETERS


ANALITIČNIH MODELOV
So as to compute the trajectories of falling
Za izračun trajektorij padanja skal rocks the following data are required:
potrebujemo naslednje podatke: • positions of detachment points or source
• lokacijo potencialnih mest izpadanja areas;
skal, izvor (začetna točka, angl. orig. • the shape and geometry of rocks;
source area, detachment point); • possible rock size and their mass (range
• obliko in geometrijo skal; from–to);
• možno velikost skal, maso (interval od– • mechanical properties of the rocks and
do); the slope;
• mehanske lastnosti skal in pobočja; • coefficient of restitution;
• odbojni koeficient; • typical longitudinal profiles and slope
• značilne vzdolžne profile in topografijo topography;
pobočja; • crushing of rocks at impacts.
• drobljenje skal ob padcu. One of the input parameters in the models is
Eden izmed vhodnih parametrov v modelih rock mass. In doing so the rule is obeyed,
je masa skal. Pri tem upoštevamo pravilo, da which defines that larger rocks have lower
imajo večje skale manjšo verjetnost probability to detach.
pojavljanja. The influence of slope geometry on the
Vpliv geometrije brežine na rezultat computational results can be determined by
izračuna določimo s spreminjanjem oblik changing the slope shape between two points
terena med dvema točkama na brežini on the slope (sensitivity analysis on the slope
(določitev občutljivosti na obliko brežine). Za form). The influence of rock characteristics
vpliv, ki ga ima lastnost hribine, delamo can be determined by large standard deviation
izračun z vpeljavo velike standardne deviacije of coefficient of restitution Rn. For the source
odbojnega koeficienta Rn. Za mesto izvora area of falling stones numerous points can be
padanja lahko v izračunu predvidimo številna determined and the most critical ones are
mesta, ponavadi pa so najbolj kritična na usually in the upper part of the slope.
vrhnjem delu brežine. The shape and size of rocks, mechanical
V naravi so oblika in velikost skale, properties and the precise location of sources
mehanske lastnosti in natančna lokacija izvora are hard to determine in the field. The slope
težko določljive. Geometrija pobočja geometry (gradient, length, material
(gradient, dolžina, hrapavost materiala) se roughness) changes along the slope and cannot
spreminja po pobočju in je ne moremo be fully captured. The majority of computer
popolnoma zajeti. Večina programov programs use profiles, determined by users,
uporablja profile, ki jih je določil uporabnik in and ask for detailed material properties.
zahtevajo podrobnejše informacije o materialu. Characteristic longitudinal profiles along the
Značilni vzporedni profili po padnici brežine slope gradient are usually obtained from
so navadno dobljeni iz topografskih kart ali pa topographic maps or produced by terrestrial
jih izdelamo s terestričnim terenskim field surveys in precise scale. The lithological
snemanjem v podrobnem merilu. Litološke properties and soil use are determined by field
značilnosti in rabo tal se določi s terenskimi research, from geological maps and soil use
raziskavami, iz geoloških kart in kart rabe tal maps or by the interpretation of aerial

25
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

ali pa z interpretacijo aerofoto posnetkov. photographs. The majority of computer


Večina programov dela zadovoljivo dobro programs only perform well in small areas, for
samo na majhnih površinah, za katere so na which detailed (also topographic) information
voljo podrobnejše (tudi topografske) is available. The prediction results are greatly
informacije. Rezultate napovedi zelo improved by precise field analysis of falling
izboljšamo z natančno terensko analizo rocks in the area under consideration.
padanja kamnov na obravnavanem terenu. The energy consumption at impacts or
Količina izgub energije ob trku ali rolling is to a large extent a function of shape,
kotaljenju je v veliki meri odvisna od oblike, size, velocity, and block dynamics
velikosti, hitrosti in dinamike bloka (translational and angle velocity), geotechnical
(translatorna in kotna hitrost), geotehničnih slope properties (granulometric composition,
lastnosti pobočja (granulometrična sestava, module of elasticity, water content …),
elastični modul, vsebnost vode …), geometry, topography and surface roughness
geometrije, topografije in hrapavosti površine as well as impact angle. These parameters are
ter kota trka. Te parametre je težko točno hard to determine precisely. The trajectory
določiti. Napovedovanje trajektorije je zato prediction is therefore a complex task,
kompleksna operacija, ki vsebuje veliko incorporating large uncertainties.
negotovosti. The correlations between energy losses and
Razmerja med energijskimi izgubami in other variables are not precisely determined. In
drugimi spremenljivkami niso točno določena. most cases, all influences due to plastic
V večini primerov se vsi učinki zaradi deformations of the base and due to impact
plastičnih deformacij podlage in geometrične geometrical configurations are considered
konfiguracije trka upoštevajo s »kontaktnimi using “contact functions”, which describe
funkcijami«, ki opisujejo kinematiko skale block kinematics (velocity) or dynamics
(hitrost) ali dinamiko (energijo) pred in po (energy) before and after the impact. These
trku. Te funkcije so izražene kot koeficient functions are in the form of the coefficient of
odboja in koeficient trenja. restitution and the friction coefficient.
Koeficient odboja je tista spremenljivka, s The coefficient of restitution is the variable
katero umerjamo model padanja skal. V that helps validating a model of falling rocks.
izračunu za poljuben odsek profila vnesemo In the computation of a chosen profile section,
two coefficients of restitution are given, the
dva odbojna koeficienta, normalni in
perpendicular and the tangential ones (Table
tangencialni (preglednica 1). Normalni
1). The perpendicular coefficient of restitution
koeficient odboja Rn, ki se ponavadi spreminja
Rn, usually located between the limits
med vrednostma 0,3 < Rn < 0,5 , se uporabi za 0.3 < Rn < 0.5 , is used for cases when a rock
primere, ko kamen udari na tla blizu kota 90°. hits the ground near the angle of 90°. The
Tangencialni koeficient odboja Rt, ki se tangential coefficient of restitution Rt, usually
ponavadi spreminja med vrednostma located between the limits 0.8 < Rt < 0.95 , is
0,8 < Rt < 0,95 , pa je primeren za padce skal, used for rocks that hit the ground at low
ki padejo na površino pod ostrim kotom. angles.
Mehke cone zemljine in vegetacija Zones of soft soils and vegetation occupy
zavzemajo spodnje dele obsega odbojnega the lower values of the coefficient of
koeficienta, odkrita hribina in asfalt pa restitution, while bare rock and asphalt cover
zgornje. Toda že majhna sprememba the upper values. However, only a minor
koeficienta odboja prinese popolnoma druge change in the coefficient of restitution causes
rezultate. Na primer, če skala pade od trde completely different results. For example, if a
hribine (Rn = 0,50) le 10 cm stran v mehko stone hits a soft zone (Rn = 0.35) that is only
cono (Rn = 0,35), se lahko udarec popolnoma 10 cm away of hard rock (Rn = 0.50) a hit can
absorbira – v nasprotju z velikim odbojem v be fully absorbed – instead of a large rebound
primeru udarca ob trdo hribino. in the case of a hit against hard rock.
Medtem ko imajo inženirji dober občutek While engineers in general have a good

26
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

za kot notranjega trenja, pa tega ne moremo feeling for the angle of repose, this is not true
reči za koeficient odboja. Kot smo že prej for the coefficient of restitution. This can be
nakazali, je to mogoče rešiti tako, da z solved, as shown, by using a computer
računalniškim programom opravimo povratno program and performing a back analysis until
analizo, dokler ne dobimo pravih (izmerjenih) true (measured) results for falling rocks are
rezultatov padanja skal (tj. dejansko obtained (i.e. stopping places of falling rocks
ugotovljena končna mesta padca skale). that have been recognized in the field).

Preglednica 1. Tangencialni Rt in normalni koeficient odboja Rn ter koeficient trenja µ –


prikazan za različne pokrovnosti tal (Dorren, 2003).
Table 1. Tangential coefficient of restitution Rt, perpendicular coefficient of restitution Rn, and
friction coefficientµ – given for different soil cover (Dorren, 2003).

pokrovnost tal / soil cover Rt Rn µ


klif, strme stene 60–90° 0.95 0.45 0.25
/ cliff, steep rock faces 60–90°
strma gola pobočja 40–60° 0.90 0.40 0.45
/ steep bare slopes 40–60°
gruščnata pobočja 30–40° 0.88 0.32 0.60
/ talus slopes 30–40°
gola pobočja 0–30° 0.87 0.35 0.50
/ bare slopes 0–30°
travnik / meadows 0.87 0.30 0.55
alpsko grmovje / alpine bushes 0.85 0.30 0.60
grmovje / bushes 0.83 0.30 0.65
gozd (200 dreves/ha) do / up to 0.85 0.28 1.00
/ forest (200 trees/ha) povprečno / mean 0.67
gozd (300 dreves/ha) do / up to 0.85 0.28 1.50
/ forest (300 trees/ha) mean 0.57
gozd (500 dreves/ha) do / up to 0.85 0.28 2.00
/ forest (500 trees/ha) mean 0.38
gozd (700 dreves/ha) do / up to 0.85 0.28 2.20
/ forest (700 trees/ha) mean 0.27

4.2 OBČUTLJIVOST IN ZANESLJIVOST 4.2 ANALYTICAL MODELS’


ANALITIČNIH MODELOV SENSITIVITY AND RELIABILITY

Na zmanjšanje zanesljivosti izračuna z The following causes for decreased


analitičnimi modeli vplivajo: reliability of results of analytical models are
recognized:
• neznano mesto izvora padanja;
• unknown source area;
• spremenljive lastnosti hribine (vzdolž • variability of rock properties (along the
profila ni mogoče opredeliti vseh slope profile it is not possible to take
sprememb v lastnostih materiala, ker so into account all variations in material
odvisne od lokalnih sprememb v vzorcu properties, which are caused by local
razpokanosti, stopnji preperelosti …); changes in fracturing pattern,
• spreminjanje oblike brežine; weathering stage …);
• problem izbora kritičnih profilov za • variability in slope shape;
računsko analizo; • the problem of selecting critical profiles
for computational analysis;
27
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

• lokalne nepravilnosti, ki jih pri • local irregularities which cannot be


snemanju profila ni možno zajeti. represented during field survey of
Osnovni inženirski pristop k izračunu je profiles.
previdnost in konzervativnost pri izbiri The basic engineering approach to
computations is caution and conservation
vhodnih podatkov. Odločitev, koliko bomo
when selecting the input parameters. The
konzervativni, pa je odvisna tudi od zunanjih decision, how conservative to be, is also
faktorjev, kot je na primer gostota prometa. Pri related to outside factors such as traffic
cestah z malo prometa bomo privzeli 95 % density. With roads of low traffic volumes, the
mejo v diagramu porazdelitve možnih 95 % boundary limit in the diagram of possible
trajektorij, za avtoceste z gostim prometom pa trajectories will be taken, and for highways
bomo upoštevali vse možne trajektorije with large traffic volumes all possible
padajočih skal. trajectories of falling rocks will be taken into
Za opredelitev nevarnosti padanja skal consideration.
uporabljamo posebne izračune, ki temeljijo na For assessing the hazard of falling rocks
statističnih metodah, med njimi se pogosto special computations are used, based on
uporablja metoda Monte Carlo (Vose, 1996). statistical methods, among those especially the
Monte Carlo method (Vose, 1996). For each
Za vsak vplivni faktor po tej metodi določimo
relevant factor using this method the lower and
spodnjo in zgornjo mejo in statistično the upper limit and the statistical density
porazdelitev vrednosti med obema mejama. function between these limits are determined.
Računalniški program nato s slučajnim The computer program takes random values of
izbiranjem vrednosti spremenljivk med obema variables between the given limits and
mejnima vrednostma več tisočkrat ponovi repeatedly computes trajectories of falling
izračun in izračunava trajektorije gibanja skal. rocks as often as several thousand times. By
S spreminjanjem koeficienta odboja izračun changing the coefficient of restitution the
umerimo glede na v naravi ugotovljene computation is validated by using stopping
posamezne padce kamnov. Kot rezultat points of falling rocks as observed in the field.
dobimo ovojnico trajektorij padanja skal. Ko The result of this procedure is a trajectory
izvajamo izračun, ponavadi vse vrednosti envelope of falling rocks. When doing
computations, usually all relevant factors are
vplivnih faktorjev držimo enake, razen ene kept constant, apart from one variable, whose
spremenljivke, kateri računalnik slučajno values are randomly selected by the computer.
izbira vrednosti. Tako spremenljivko eno za Doing so, all variables are tested one after
drugo testiramo in ugotavljamo, kakšna je another and the procedure gives their relative
njena “pomembnost” v končnem izračunu. “relevance” for the final result. Despite such a
Kljub takemu pristopu pa se ne moremo procedure, all uncertainties cannot be avoided.
izogniti vsem neznankam. Nujne so različne Simplifications that result in the lower quality
poenostavitve, ki se poznajo v manjši of final results are needed.
kakovosti končnega izračuna. Realistic rockfall forecasting is furthermore
Realistično napovedovanje podorov je complicated by a three-dimensional (3-D)
nadalje komplicirano s tridimenzijsko naravo nature of true slope geometry. Two-
dimensional (2-D) programs do not take into
dejanske geometrije pobočja. Dvodimenzijski
account the three-dimensional effect of
programi ne upoštevajo tridimenzijskega topography on trajectories (Agliardi & Crosta,
učinka topografije na trajektorije (Agliardi & 2003; Azzoni et al., 1995). The most important
Crosta, 2003; Azzoni et al., 1995). 3-D effect is the lateral dispersion of
Najpomembnejši 3D-učinek je lateralna trajectories (Crosta & Agliardi, 2003). The
disperzija trajektorij (Crosta & Agliardi, lateral dispersion is the deviation of
2003). Lateralna disperzija je deviacija trajectories from the slope gradient and
trajektorij od smeri z največjim gradientom in represents the key modelling problem, as it has
predstavlja ključni problem pri modeliranju, a major influence on the way how dynamics is
saj ima velik vpliv na način modeliranja modelled, on designing of measures and
dinamike, projektiranje ukrepov in hazard determination. Crosta and Agliardi
določevanja nevarnosti. Crosta in Agliardi (2003) researched the influence of weight,
28
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

(2003) sta raziskovala vpliv teže, hitrosti, velocity, slope gradient, and microtopography
naklona terena in mikrotopografije na on trajectory dispersion. The most important
disperzijo trajektorij. Največja slabost weak point of 2-D models is that they are not
dvodimenzijskih programov je, da so appropriate for hazard assessment of larger
neprimerni za določitev tveganja na širšem areas (regional scale), where detailed thematic
information are not reachable.
območju (regionalno merilo), kjer podrobnejše
Due to existence of lateral dispersion it is
tematske informacije niso dosegljive. hard to a priori determine a trajectory in a 2-D
Zaradi prisotnosti lateralne disperzije je approach. The 3-D topography effect, thus, is
težko a priori določiti trajektorijo v 2D- important as a geometry effect on the falling
pristopu. 3D-učinek topografije je tako rock dynamics. Therefore, only the complete
pomemben kot vpliv geometrije na dinamiko topography description and stochastic
padajoče skale. Zato opis celotne topografije approach ensure the possibility of modelling
in stohastični pristop zagotavljata možnost numerous impacts of stones on the ground,
modeliranja večjega števila trkov skale in tal, since the spatial variability of parameters is
saj se upošteva prostorska spremenljivost taken into account and thus also the possibility
parametrov in možnost manj pogostih in of less frequent or rare trajectories. It is
redkih trajektorij. Pomembno je poudariti tudi important to stress the concept of the so-called
“unexpected event”: the most hazardous
koncept »nepričakovanega dogodka« – najbolj events will happen with lower probability.
nevarni dogodki se bodo manj verjetno Thus, a conservative approach, which takes
zgodili. Zato je konservativni pristop, ki into account the most probable trajectory, can
upošteva najbolj verjetno trajektorijo, lahko be unsatisfactory. The influence of a 3-D
včasih nezadovoljiv. Vpliv 3D-topografije je topography is higher with longer trajectory
večji pri večjih dolžinah trajektorij, saj se lengths, since the errors due to parameters
povečujejo napake zaradi variabilnosti variability increase due to increase in the
parametrov zaradi naraščanja števila trkov in number of impacts and due to morphological
morfoloških vplivov. influences.
V inženirski praksi se navadno skalne In engineering practice, rockfalls are
podore simulira v dveh dimenzijah vzdolž normally simulated in two dimensions along
the pre-defined longitudinal profiles. Even
profilov, ki smo jih v naprej definirali. Čeprav
though a 2-D approach is most frequently used
je 2D-pristop najbolj razširjen zaradi uporabe due to the use of commercially available
komercialnih računalniških programov pa je computer programs, the interpretation of the
interpretacija rezultatov in njena razširitev na results obtained and their extrapolation to
sosednja področja lahko zelo subjektivna. neighbouring areas may be very subjective.

4.3 DVODIMENZIJSKI ANALITIČNI 4.3 TWO-DIMENSIONAL ANALYTICAL


MODELI MODELS

Najprej bodo obravnavani dvodimenzijski Firstly, two-dimensional models will be


modeli, ki se omejujejo na gibanje skale v discussed that are limited to the rock motion in
the vertical plane. As a consequence, lateral
vertikalni ravnini ter zato ne simulirajo motion cannot be simulated. Furthermore, a
stranskega gibanja skal. Nadalje je trajektorija rock trajectory in these models is composed of
skale v gibanju v teh modelih sestavljena iz straight reaches with a slope gradient equal to
ravnih odsekov z naklonom pobočja enakim the measured mean gradient in the single slope
merjenim srednjim gradientom na določenem reach. And lastly, rock motion is simulated by
odseku pobočja. In nazadnje je gibanje skal phases of falling and phases of contact with
simulirano s fazami padanja in fazami stika s the ground. The falling phase is simulated by
the equation of the parabola, the initial
podlago. Faza padanja je simulirana z enačbo velocity in the x and y directions and the
parabole, začetno hitrostjo v x- in y-smeri in gravitational acceleration. The point of impact
težnostnim pospeškom. Točka trka s tlemi se with the ground is computed by the intersect
računa s sečiščem parabole in ravnim odsekom between the parabola and the straight reach of
pobočja. the slope.
29
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

Kirkby in Statham (1975) sta razvila model Kirkby and Statham (1975) developed a
za gibanje skal prek vršaja s predpostavko, da model for motion of rocks on a talus slope
skale drsijo po površini vršaja. Rezultati so bili using an assumption that rocks slide across the
primerljivi z rezultati laboratorijskih slope surface. The results were comparable to
eksperimentov. Model je najprej izračunal the results from laboratory experiments. The
hitrost padajoče skale v ob vznožju stene model firstly computes the velocity of a falling
rock v at the toe of the rock face with the
višine h:
height h:

v = 2 gh (4)

Na osnovi hitrosti padajoče skale v je bila Using the velocity of a falling rock v, the
izračunana komponenta hitrosti tangencialno velocity component tangential to the slope was
na pobočje s predpostavko, da se ta hitrost computed under the assumption that this
med prvim udarcem s tlemi ni spremenila. velocity did not change during the first impact
Lokacija, kjer se skala ustavi, je bila določena with the ground. The position where a rock
z deležem med hitrostjo padanja in silo upora, stops was determined by a ratio between the
ki je bila določena z dinamičnim kotom upora. falling velocity and the resistance force, which
Dvodimenzijski modeli upoštevajo was determined by the dynamic resistance
specifičen algoritem za računanje hitrosti angle.
kotaljenja in drsenja z uporabo Coulombovega The two-dimensional models take into
zakona upora: account a specific algorithm for computing
rolling and sliding velocity using the Coulomb
friction law:

Ft = µ f ⋅ m ⋅ g ⋅ cos β (5)

kjer je Ft sila upora (tangencialno na where Ft is friction force (tangential to


pobočje, kgm/s2), µ f je koeficient upora, m je slope surface, kgm/s2), µ f is friction
masa skale (kg), g je pospešek sile teže in β coefficient, m is rock mass (kg), g gravity, and
je srednji gradient pobočja (º). Izračunana sila β is average slope gradient (º). The friction
upora se lahko uporabi za račun hitrosti force can be used to calculate the sliding and
drsenja in kotaljenja skale. Koeficient upora je rolling velocity of rocks. The friction
najpomembnejši faktor za določitev hitrosti. coefficient is the most important factor when
Za določitev hitrosti pred in po odboju se determining velocity.
uporabljata dva principa. Oba principa Two principles are used for determination
računata hitrost pred in po trku na osnovi of velocity prior and after a rebound. In both
izgube energije. Prvi princip definira izgubo cases the velocities are calculated based on
energije s koeficientom učinka trka, ki je delež energy loss. The first principle defines the
skupne kinetične energije skale pred in po energy loss with the coefficient for the
trku. Drugi princip računa energijsko izgubo efficiency of collision, which is the ratio of
na osnovi tangencialnega koeficienta odboja, total kinetic energy of the rock prior and after
ki deluje vzporedno s pobočjem, in the impact. The other principle calculates
normalnega koeficienta odboja, ki deluje energy loss based on the tangential coefficient
pravokotno na pobočje. of restitution, which acts parallel to the slope
Dvodimenzijski modeli so primerni za and normal coefficient of restitution acting
lokalno merilo (pregled v preglednici 2). perpendicular to the slope.
Two-dimensional models are adequate at
local scale (overview in Table 2).

30
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

Preglednica 2. Nekateri dvodimenzijski analitični procesni modeli, uporabni za lokalno merilo,


in njihove značilnosti.
Table 2. Some two-dimensional analytical process-based models, applicable at local scale,
and their characteristics.

model opis podorne mase opis gibanja


Model rock mass description movement description
Bozzolo & Pamini (1986) togo telo / rigid body poskakovanje, kotaljenje & drsenje
bouncing, rolling & sliding
Bozzolo et al. (1988) togo telo / rigid body trki & poskoki / impacts & bounces
Hungr & Evans (1988) masna točka/lumped mass poskakovanje, kotaljenje & drsenje
bouncing, rolling & sliding
Pfeiffer & Bowen (1989) masna točka/lumped mass trki & poskoki / impacts & bounces
Kobayashi et al. (1990) masna točka/lumped mass poskakovanje, kotaljenje & drsenje
bouncing, rolling & sliding
Zinggeler et al. (1991) masna točka/lumped mass trki & poskoki / impacts & bounces
Evans & Hungr (1993) masna točka/lumped mass poskakovanje, kotaljenje & drsenje
bouncing, rolling & sliding
Azzoni et al. (1995) togo telo / rigid body poskakovanje, kotaljenje & drsenje
bouncing, rolling & sliding
Chau et al. (1998) togo telo / rigid body poskakovanje, kotaljenje & drsenje
bouncing, rolling & sliding

4.4 TRIDIMENZIJSKI ANALITIČNI 4.4 THREE-DIMENSIONAL ANALYTICAL


MODELI MODELS

Tridimenzijske modele so med drugimi The three-dimensional models were


razvili Descoudres in Zimmermann (1987), designed among others by Descoudres and
Scioldo (1991), Gascuel et al. (1998), Guzzetti Zimmermann (1987), Scioldo (1991), Gascuel
et al. (2002) in Aglairdi & Crosta (2003). Le et al. (1998), Guzzetti et al. (2002), and
Aglairdi & Crosta (2003). Only rarely three-
redki tridimenzijski modeli upoštevajo dimensional models take into consideration the
interakcijo med padajočimi skalami. V interactions between falling rocks. Within the
zadnjem desetletju je modeliranje napredovalo recent ten years, modelling has advanced in
pri določitvi koordinat, hitrosti, kotne hitrosti v terms of determination of coordinates, velocity
3D-prostoru. Tako modeli simulirajo and angular velocity in a 3-D space. Thus,
spremembo kinetične energije delcev kot models simulate the change of kinetic energy
rezultat neelastičnih trkov med sabo in s of particles as a result of non-elastic impacts
pobočjem. Taki modeli temeljijo na metodi among themselves and with the surface. Such
končnih elementov (Okura et al., 2000a) ali na models are based on the finite element method
analizi diskontinuitetnih deformacij DDA (Okura et al., 2000a) or on discontinuous
(Koo & Chern, 1998). RIG-DDA metoda deformation analysis (DDA) (Koo & Chern,
1998). The RIG-DDA method (improved
(izboljšana DDA-metoda) vsebuje kinematiko
DDA method) contains the kinematics of all
vseh oblik gibanja in interakcijo med bloki. kinds of movement and interaction between
Možno je simulirati gibanje mase skal, ki blocks. It is possible to simulate the movement
vsebuje veliko skal vzdolž nepravilnega of rock mass, which includes rocks along the
pobočja v sprejemljivem računskem času. uneven slope within an acceptable calculation
Yang et al. (2004) predlagajo tridimenzijsko time. Yang et al. (2004) propose a 3-D DDA
metodo DDA za simulacijo gibanja in method for simulation of movement and
napovedovanje trajektorije padanja. Model prediction of falltracks. The model considers
upošteva skalo kot sferično togo telo. the rock as a spherical rigid body.

31
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

5. MODELI NA OSNOVI GIS 5. GIS-BASED MODELS


Geografski informacijski sistemi so Geographic Information Systems are an
učinkovita orodja za analizo prostorskih efficient tool for analysis of spatial phenomena
pojavov in za upravljanje prostorsko and management of spatial data. Hence, they
opredeljenih podatkov. S tem predstavljajo represent a valuable tool in risk assessment.
dragocen pripomoček pri presoji tveganja. GIS are further applicable in managing the
GIS-i so primerni tudi za upravljanje podatkov data on land register and damage potential.
o katastrih in o škodnem potencialu. Natural hazards are multi-dimensional and
Naravne nesreče so večdimenzijske in represent an interdisciplinary phenomenon
predstavljajo interdisciplinarni pojav, ki ima with a strong spatial component during each
močno prostorsko komponento, kadarkoli se occurrence. Our understanding of the
pojavi. Razumevanje pojava in reševanje phenomenon and addressing the problem
zahteva dostop do prostorsko orientiranih requires access to spatially referenced data of
podatkov različnih izvorov, meril, resolucije, different origins, scales, resolutions, time
časovnega razvoja in analiz v štirih course and analyses in four dimensions.
dimenzijah. According to ESRI (2002) the work can be
Po ESRI (2002) lahko obseg dela razdelimo divided into:
na: • data capture;
• zajem podatkov; • data storage (vector and raster data);
• shranjevanje podatkov (v vektorski in • querying (identification of existing
rastrski obliki); data);
• poizvedovanje (identifikacija obstoječih • data analysis (analysis of distance,
podatkov); overlapping, network analysis);
• analizo podatkov (analiza oddaljenosti, • displaying data (mapping, working with
prekrivanje, mrežne analize); tables and reports);
• prikaz podatkov (kartografija, priprava • output (maps, Internet, images,
preglednic in poročil); documents).
• izhod (karte, Internet, slike, dokumenti). The assessment of hazardous natural
Presoja nevarnih naravnih procesov zahteva processes requires data on surface, soil cover
informacije o površju, pokrovnosti tal in and geological conditions. If the appraisal is
geoloških razmerah. Če naj presoja poteka na based on the geographic information system,
osnovi GIS, morajo biti te informacije na voljo these data should be available in electronic
v elektronski obliki. form.
Prednost vektorskih podatkov je v The advantages of using vector data are
enostavnejšem shranjevanju podatkov, krajšem easier data storage, shorter calculation time
računskem času, boljši natančnosti. Rastrska and better accuracy. The raster map is
karta se sestoji iz matrike kvadratkov. Vsak composed of grids. Every pixel has a value.
piksel ima svojo vrednost. Med piksli ni There are no logical connections between
logične povezave. Rastrski podatki imajo tudi pixels. Raster data also have their advantages.
svoje prednosti. Pri računanju dosega podora In calculating the run-out distance of a rockfall
je bistven relief, ki ga imamo navadno v the key element is the relief, which is usually
rastrskem formatu, tako da rezultate dobimo in the raster format, and the results are also in
ravno tako v rastru. Površje prikazuje digitalni the raster format. The surface is represented by
model višin (DMV), ki je navadno v rastrski the Digital Elevation Model (DEM) which is
obliki. Za Slovenijo je uporaben DMV, izdelan usually in the raster format. For Slovenia, a
na osnovi radarskih podatkov (Oštir et al., DEM is useful that was prepared using radar
2000). V splošnem se redko uporablja tudi data (Oštir et al., 2000). Generally,
trikotna nepravilna mreža (TIN). Triangulated Irregular Networks (TIN) are
Iz podatkov o višinah se lahko izvedejo seldom used.
32
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

drugi, za presojo nevarnosti pomembni From the elevation data other surface
parametri površja, npr. nagib površin, velikost parameters relevant for hazard assessment can
prispevnega območja. Digitalni model višin je be derived, such as surface slope, and size of
tudi osnova za določitev trajektorij nevarnih the catchment area. The Digital Elevation
procesov. Ugodno je, če je dodana k Model is a basis for determination of
digitalnemu modelu višin tudi hidrografska trajectories of hazardous processes. It is
mreža v digitalni obliki. Podatki o pokrovnosti beneficial if a digital hydrographic network is
tal morajo povedati, ali so tla sestavljena iz added to the DEM. The data on soil cover
skalovja (kamnin), ledu ali golega drobirja should reveal if the soil consists of rocks, ice
(zemljin) oziroma so porasla. Geološke or gravel, and whether the surface is vegetated.
informacije so nujne za označitev podlage v Geological data need to characterise the
bližini površine, povedo nam podatke o ground near the surface, and provide
strukturnih značilnostih, lastnostih kamnin in o information on structure, rock features and soil
vrsti zemljin. type.
Pomembno je, da so ti osnovni podatki na It is important that these basic data are
voljo po celi površini raziskovanega območja available for the entire study area in a
v homogeni obliki in v ustrezni prostorski homogeneous form and in an adequate spatial
ločljivosti. Minimalna ločljivost je odvisna od resolution. The minimum resolution depends
procesa, ki se bo simuliral, kakor tudi od on the process to be simulated and the targeted
ciljnega merila. V splošnem velja pravilo, da scale. In general, in areal processes rougher
lahko pri ploskovnih procesih delamo z bolj resolution is used than in linear processes.
grobo ločljivostjo kakor pri linearnih procesih. In using the geographic information
Pri uporabi GIS je velika nevarnost v tem, systems the danger lies in the fact that analyses
da je analize čisto tehnično možno izvesti tudi can (technically) be performed with
z neprimernimi osnovnimi podatki, to pa inadequate basic data, which cannot be
večinoma iz rezultatov ni takoj razvidno. Da se instantly deduced from the results. To avoid
izognemo takšni situaciji, je nujno pri analiziz such a situation, maps in comparable scales
uporabljati karte primerljivih meril. should be used throughout the anaysis.
GIS-modeli so tisti, ki tečejo pod GIS- The GIS models are the models working
okoljem, ali pa so rastrski modeli, katerih under the GIS environment, or raster models
vhodni podatki so pridobljeni z GIS-analizami. whose input data are acquired with GIS
GIS-modeli za podore se sestojijo iz treh analyses. GIS models for rockfalls are
postopkov: composed of three procedures:
• identifikacija območja izvora podora; • Identification of the areas of rockfall
• določitev trajektorije; origin;
• Determination of the falltrack;
• račun območja izteka.
• Calculation of the run-out zone.
Število GIS-modelov stalno narašča
The number of GIS models is in constant
(Carrara et al., 1991; Carrara, 1995; Guzzetti
increase (Carrara et al., 1991; Carrara, 1995;
et al., 2002; Chau et al., 2004a; 2004b; Mayer
Guzzetti et al., 2002; Chau et al., 2004a;
et al., 2004; Rowbotham & Dudycha, 1998;
2004b; Mayer et al., 2004; Rowbotham &
Temesgen et al., 2001; van Westen &
Dudycha, 1998; Temesgen et al., 2001; van
Getahun, 2003) – kljub temu ne morejo
Westen & Getahun, 2003) – they cannot
popolnoma nadomestiti terenskega dela.
completely replace field work.
Prednosti, zaradi katerih se odločamo
The advantages of using GIS are the
uporabljati GIS, so naslednje:
following:
• Možnost obdelave geografskih • Possibility of processing geographic
podatkov: geografski podatki se data: Geographic data consist of a
sestojijo iz kombinacije geometrijskih combination of geometrical data
podatkov (položaj objekta v prostoru) in (position of a structure in space) and
vsebinskih podatkov (lastnosti objekta). content-related data (attributes). Such
33
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

Takšni podatki potrebujejo posebno data require a specific kind of functions


vrsto funkcij za obdelavo in analizo. for processing and analysis. GIS
GIS vsebuje obe vrsti funkcij, poleg incorporates both kinds of functions and
tega je možna dodatna obdelava s enables further processing with CAD
programi CAD (Computer Aided (Computer Aided Design) tools.
Design). • Possibility of inclusion of DTM: In
• Možnost vključitve digitalnih modelov processing that involves the movement
reliefa: pri procesih gibanja mase ima of mass, the relief plays a significant
relief eno od najbolj pomembnih vlog, role, especially regarding its slope angle
predvsem naklon in izbočenje pobočja. and unevenness.
• Nadaljnje prostorske analize: določitev • Further spatial analyses: Risk
tveganja in s tem poznavanje assessment and thus the knowledge of
infrastrukture in objektov na določenem infrastructure and structures in a certain
območju. area.
GIS je zelo primeren za izdelavo In contrast to process-based models, GIS is
dispozicijskih modelov, drugače pa je pri highly applicable in disposition models. The
procesnih modelih. Problemu se lahko problem can be avoided by adding a software
izognemo tako, da vgradimo zunanji program, that processes the data which are then returned
ki obdela podatke in jih nato vrne nazaj v GIS, back to GIS, where they can be analysed
kjer se jih lahko nadalje analizira. further.

6. ZAKLJUČKI 6. CONCLUSIONS

Poglavitni namen v prispevku podanega The main aim of the review on modelling of
pregleda modeliranja gibanja skalnih podorov rockfall motion in this paper is to help
je strokovnjakom pomagati pri izboru professionals to choose a rockfall model
ustreznega modela za lokalno in regionalno adequate at local and regional scales. In the
merilo. V prispevku so predstavljene glavne paper, the main characteristics of the selected
značilnosti izbranih modelov skalnih podorov, rockfall models that are currently used
ki se trenutno uporabljajo v svetu. Gibanje worldwide are presented. Rockfall motion can
skalnih podorov lahko raziskujemo in be studied and forecasted by using empirical
napovemo z uporabo empiričnih procesnih in process-based and analytical process-based
analitičnih procesnih modelov ter z uporabo models or by using GIS-based models.
modelov, ki temeljijo na GISu. The empirical process-based models are
Empirični procesni modeli temeljijo na based on the connection between topographic
povezavi med topografskimi faktorji in factors and the run-out distance (also called
območjem izteka oziroma dolžino dosega, statistical models).
včasih jih imenujemo tudi statistični modeli. The analytical process-based models
Analitični procesni modeli v dveh ali treh describe and simulate movements of the
dimenzijah opisujejo in simulirajo gibanje rockfall masses in two or three dimensions.
podorne mase in se ločijo glede na način, kako They can be differentiated regarding the way
upoštevajo podorno maso (kot masno točko; how the rockfall mass (as a lumped mass;
razne oblike togih teles) in kako simulirajo different rigid body shapes) and the movement
gibanje po pobočju (poskakovanje, kotaljenje, on the slope (bouncing, rolling, sliding) is
drsenje). described, respectively.
Modeli na osnovi GIS izkoristijo prednosti The GIS-based models use the advantages
tega orodja in potekajo v treh korakih: of this tool and work in three steps: The
določitev območij izvora podorov, določitev determination of rockfall source areas, the
trajektorij posameznih skalnih blokov in determination of trajectories of single
določitev območij izteka (odlaganja) podorne boulders, and the determination of run-out
mase. Področje uporabe teh modelov je distances and run-out zones. The application
predvsem regionalno merilo. of these models is especially at regional scale.
34
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS
Avtorji se zahvaljujejo za finančno pomoč The authors would like to thank the
Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS, Ministry of Education, Science, and Sports of
Ministrstva za obrambo RS in Ministrstva za the Republic of Slovenia, the Ministry of
okolje, prostor in energijo RS, ki so financirali Defense of the Republic of Slovenia, and the
ciljni raziskovalni projekt (CRP) Ministry of the Environment, Physical
“Metodologija za določitev ogroženosti pred Planning, and Energy of the Republic of
zemeljskimi plazovi in način razvrščanja Slovenia, who financially supported the
zemljišč v razrede ogroženosti”. Za pomoč pri Targeted Research Project “The Methodology
izvedbi praktičnega dela projekta se avtorji for Determination of Landslide Risks and
zahvaljujejo dr. Tomažu Podobnikarju iz Categorization of Land into Risk Classes”. For
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske help with the practical part of the project, the
akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane. authors would like to thank Dr. Tomaž
Poglobljen pregled prispevka sta opravila Podobnikar from the Scientific Research
Hans Kienholz in Mihael Ribičič. Center of the Slovenian Academy of Sciences
and Arts, Ljubljana. A thorough review of the
paper by Hans Kienholz and Mihael Ribičič is
also acknowledged.

VIRI – REFERENCES
Agliardi, F., Crosta, G.B. (2003). High resolution three–dimensional numerical modelling of
rockfalls. International Journal of Rock Mechanics and Mining Sciences 40, 455–471.
Azzoni, A., la Barbera, G., Zaninetti, A. (1995). Analysis and prediction of rockfalls using a
mathematical model, International Journal of rock mechanics and mining sciences &
geomechanics abstracts 32 (7), 709–724.
Bozzolo, D., Pamini, R. (1986). Simulation of rock falls down a valley side. Acta Mechanica 63,
113–130.
Bozzolo, D., Pamini, R., Hutter, K. (1988). Rockfall analysis – a mathematical model and its test
with field data. Proceedings of the 5th International Symposium on Landslides in Lausanne,
Balkema, Rotterdam, 555–560.
Brilly, M., Mikoš, M., Šraj, M. (1999). Vodne ujme – Water related disasters. University Textbook,
University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, 180 p. (in Slovenian).
Carrara, A. (1995). GIS technology in mapping landslide hazard. In: Geographical Information
Systems in Assessing Natural Hazards, Eds. Carrara, A., Guzzetti, F. Kluwer Academic
Publishers, Dordrecht, 135–175.
Carrara, A., Cardinali, M., Guzzeti, F., Pasqui, V., Reichenbach, P. (1991). GIS techniques and
statistical models in evaluating landslide hazard. Earth surface processes and landforms 16,
427–445.
Chau, K.T., Wong, R.H.C., Lee, C.F. (1998). Rockfall problems in Hong Kong and some new
experimental results for coefficients of restitution. International Journal of Rock Mechanics and
Mining Sciences 35 (4–5), 662–663.
Chau, K.T., Tang, Y.F. Wong, R.H.C. (2004a). GIS based rockfall hazard map for Hong Kong.
International Journal of Rock Mechanics and Mining Sciences 41, 530.
Chau, K.T., Sze, Y.L., Fung, M.K., Wong, W.Y., Fong, E.L., Chan, L.C.P. (2004b). Landslide
hazard analysis for Hong Kong using landslide inventory and GIS. Computer & Geosciences
International 30, 429–443.

35
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

Corominas, J. (1996). The angle of reach as a mobility index for small and large landslides.
Canadian Geotechnical Journal 33, 260–271.
Crosta, G.B., Agliardi, F. (2003). 3D dispersion of rockfall trajectories: a parametric study,
Geophysical Research Abstracts 5, 12265.
Davies, T.R., McSaveney, M.J. (1999). Runout of dry granular avalanches. Canadian Geotechnical
Journal 36, 313–320.
Descoeudres, F., Zimmermann, T. (1987). Three-dimensional dynamic calculation of rockfalls. In:
Herget, G., Vongpaisal, S. (Eds.), Proceedings of the 6th International Congress on Rock
Mechanics, Montreal, Canada. Balkema, Rotterdam, 337–342.
Domaas, U. (1985). Rekkevidden av steinsprang. NGI Report 58500-1. Norwegian Geotechnical
Institute, Oslo.
Dorren, L. K. A. (2003). A review of rockfall mechanics and modelling approaches. Progress in
Physical Geography 27, 69–87.
Đurović, B., Mikoš, M. (2004). Preventivno obvladovanje tveganj zaradi naravnih nevarnosti –
postopki v alspkih državah in Sloveniji = Preventive management of risks due to natural hazards
– procedures in the Alpine countries and in Slovenia. Acta hydrotechnica 22/36, 17–35.
ESRI (2002). Introduction to ArcGIS I, II. ESRI educational services.
Evans, S.G., Hungr, O. (1993). The assessment of rockfall hazard at the base of talus slopes.
Canadian Geotechnical Journal 30, 620–636.
Gascuel, J.D., Cani-Gascuel, M.P., Desbrun, M., Leroi, E., Mirgon, C. (1998). Simulating
landslides for natural disaster prevention. In: Arnaldi, B., Hegron, G. (Eds.). Computer
animation and simulation 1998. Proceeding of the Eurographics Workshop, Lisbon, 1998.
Springer Verlag, 1–12.
Guzzetti, F., Crosta, G., Detti, R., Agliardi, F. (2002). STONE: a computer program for the three-
dimensional simulation of rock-falls. Computers & Geosciences 28, 1079–1093.
Hegg, C., Kienholz, H. (1995). Determining paths of gravity-driven slope processes; the “vector
tree model”. In: Carrara, A., Guzzetti, F. (Eds.), Geographical Information Systems in Assessing
Natural Hazards, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, 79–92.
Heim, A. (1932). Bergsturz und Menschenleben, Zürich, Fretz & Wasmuth A.G., 218 p.
Howes, S., Anderson, M.G. (1988). Computer simulation in geomorphology. In: Anderson, M.G.
(Ed.), Modelling Geomorphological Systems, Wiley and Sons, Chichester, 421–440.
Hsü, K.J. (1975). Catastrophic debris streams (Sturzstroms) generated by rockfalls. Geological
Society of America Bulletin 86, 129–140.
Hungr, O., Evans, S.G., (1988). Engineering evaluation of fragmental rockfall hazards. In: Bonnard,
C. (Hrsg.). Landslides, Proceedings of the 5th International Symposium on Landslides in
Lausanne, Bd. 1, Rotterdam, 685–690
Keylock, C., Domaas, U. (1999). Evaluation of topographic models of rockfall travel distance for
use in hazard application. Artic, Antarctic, and Alpine Research 31, 312–320.
Kienholz, H., Zeilstra, P., Hollenstein, K. (1998). Begriffsdefinitionen Naturgefahren. Bundesamt
für Umwelt, Wald und Landschaft, Eidg. Forstdirektion, Bern, 74 p.
Kirkby, M.J., Statham, I. (1975). Surface stone movement and scree formation. Journal of Geology
83, 349–362.
Kobayashi, Y., Harp, E.L., Kagawa, T. (1990). Simulation of rockfalls triggered by earthquakes.
Rock Mechanics and Rock Engineering 23, 1–20.
Koo, C.Y., Chern, J. C. (1998). Modification of the DDA Method for rigid block problems.
International Journal of Rock Mechanics and Mining Sciences 35, 683–693.
Mayer, K., Poschinger, A., Gallemann, T. (2004). Modelling rockfall assessment areas with GIS
tools. A way of creating danger and hazard maps in a regional scale. In: Mikoš, M., Gutknecht,
D. (Eds.), Proceedings of the 10th International Symposion Interpraevent 2004 – Riva/Trento,
Italy. Band 2: V/ 77–85.

36
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

Meiβl, G. (1998). Modellierung der Reichweite von Felssturzen – Fallbeispiele zur GIS-gestützten
Gefahrenbeurteilung aus dem Bayerischen und Tiroler Alpenraum. Innsbrucker Geographische
Studien 28, 249 p.
Okura, Y., Kitahara, H., Sammori, T. (2000a). Fluidization in dry landslides. Engineering Geology
56, 347–360.
Okura,Y., Kitahara, H., Sammori, T., Kawanami, A. (2000b). The effects of rockfall volume on
runout distance. Engineering Geology 58, 109–124.
Onofri, R., Candian, C. (1979). Indagine sui limiti di massima invasione dei blocchi rocciosi franati
durante il sisma del Friuli del 1976. Considerzioni sulle opere di difesa. Regione Autonoma
Friuli – Venezia Giulia, Cluet, Trieste.
Oštir, K., Podobnikar, T., Stančič, Z., Mlinar, J. (2000). Digitalni model višin Slovenije InSAR 25 =
The Digital Elevation Model of Slovenia InSAR 25. Geodetski vestnik 4, 374–383 (in Slovenian
with English abstract).
Petje, U. (2005). Analiza nevarnosti padajočega kamenja na cestah v alspkem prostoru = Hazard
analysis of stone falls on roads in the Alpine environment. Unpublished PhD Thesis, University
of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, 242 p. (in Slovenian with English
abstract).
Pfeiffer, T.J., Bowen, T.D. (1989). Computer simulation of rockfalls. Bulletin of Association of
Engineering Geologists XXVI (1), 135–134.
Rowbotham, D.N., Dudycha, D. (1998). GIS modelling of slope stability in Phewa Tal watershed,
Nepal. Geomorphology 26, 151–170.
Scheidegger, A.E. (1973). On the prediction of the reach and velocity of catastrophic landslides.
Rock Mechanics 5, 231–236.
Scioldo, G. (1991). La statistica Robust nella simulazione del rotolamento massi. In: Proceedings
Meeting „La meccanica delle rocce a piccola profondità“, Torino, Italy, 319–323 (in Italian).
Temesgen, B., Mohammed, M. U., Korme, T. (2001). Natural hazard assessment using GIS and
remote sensing methods, with particular reference to the landslides in the Wondogenet area,
Ethiopia. Phys. Chem. Earth 26, 665–675.
Toppe, R. (1987). Terrain models – A tool for natural hazard mapping. In: IAHS Publication 162,
629–638.
Zinggeler, A., Krummenacher, B., Kienholz, H. (1991). Steinschlagsimulation in Gebirgswälder.
Geographisches Institut der Universität Freiburg, Berichte und Forschungen 3, 61–70.
van Westen, C.J., Getahun, F.L. (2003). Analyzing the evolution of the Tessina landslide using
aerial photographs and digital elevation models. Geomorphology 54, 77–89.
Yang. M., Fukawa, T., Ohnishi, Y., Nishiyama, S., Miki, S., Hirakawa, Y., Mori, S. (2004). The
application of three-dimensional DDA with a spherical rigid block to rockfall simulation.
International Journal of Rock Mechanics & Mining Sciences 41, 476.

37
Petje, U., Mikoš, M., Majes, B.: Modeliranje gibanja skalnih podorov – pregled –
Modelling of Rockfall Motion – A Review
© Acta hydrotechnica 23/38 (2005), 19–38, Ljubljana

Naslov avtorjev – Authors’ Addresses


mag. Urška Petje
Hidrosvet d.o.o. – Hidrosvet Ltd.
Kunaverjeva 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
E-mail: urska.petje@lj.hidrosvet.si

izr. prof. dr. Matjaž Mikoš


Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Faculty of Civil and Geodetic Engineering
Univerza v Ljubljani – University of Ljubljana
Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
E-mail: matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si

izr. prof. dr. Bojan Majes


Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – Faculty of Civil and Geodetic Engineering
Univerza v Ljubljani – University of Ljubljana
Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
E-mail: bojan.majes@fgg.uni-lj.si

38

You might also like