Professional Documents
Culture Documents
VALERIU PAPAHAXI
__________________________________
AROMANSKI STUDII
2 Valeriu Papahaxi
AROMANSKI STUDII 3
VALERIU PAPAHAXI
AROMANSKI STUDII
Prevod od romanski jazik: Dimo N. Dim~ev (Dina Cuvata)
Skopje 2017
4 Valeriu Papahaxi
PO POVOD 100-GODI[NINATA OD
PROGLASUVAWETO NA REPUBLIKA PIND, VO 1917
GODINA
----------------------------------
Unija za kultura na Vlasite od Makedonija
Za izdava~ot: Dimo N. Dim~ev
ISBN 9989-895-81-3
MOSKOPOLE
- TRGOVSKATA I KULTURNATA
METROPOLA
NA AROMANCITE NA
BALKANSKIOT POLUOSTROV
VO XVIII-OT VEK -
Na jugozapad od Ohridskoto Ezero, na nadmorska viso~ina
od 1150 m., se gledaat, na planini, urnatinite na gradot
Moskopole ili Voskopole, trgovskata i kulturnata metropola
na aromanstvoto pred dva veka.
Site stranski nau~nici, koi pi{uvale za ovoj grad, se
soglasuvaat so aromanskiot karakter na negovoto naselenie.
Germanskiot istori~ar Johann Thunmann, profesor na
Univerzitetot vo Hale, vo 1774 g., za Moskopole go napi{a
slednovo: Toa e dosta prostran grad, okolu 1, 5 geografska
milja od Kor~a, kade {to e sedi{teto na kadijata, i na 4 milji
od Ohrid, ne daleku od Prespansko Ezero. Celoto naselenie
go zboruva aromanskiot jazik, (Die Einwohner reden alle
wlachische)1).
Vo 1814 g., angliskiot polkovnik William Martin-Leake,
zboruvaj}i za gradot Kor~a od Albanija, pi{uva deka na
planinite koi go zagraduvaat od Zapad, se nao|aat ostatocite
na aromanskata naselba Moskopole, koja nekoga{ bila vo poln
procut, (... the once populous and florishing vlakhiote settlement of
Moskhopoli)2). Lik, koj go poseti gradot na 11 septemvri 1805
g., ni go ka`uva slednovo: Vo 10,45 pristignav vo Moskopole,
smesteno vo podno`jeto na edna golema viso~inka. Kakvo i da
bilo vo minatoto, Moskopole denes ima izgled na golemo selo
opkoleno so gradini, vo koi ~esto se pojavuva lombardiskata
6 Valeriu Papahaxi
topola3).
Pi{uvaj}i za Aromancite od Makedonija, vo 1816 g.,
Dimitrie Filipide ni ka`uva deka pove}eto od niv `iveat
okolu gradot Bitola vo Makedonija, kade {to ima i sela so
Aromanci, a dokolku nekoj otide od ovde podaleku, niv }e gi
sretne vo golem broj, bilo vo sopstveni sela, bilo izme{ani so
drugi narodi, s do Moskopole, nekoga{ tolku razvieniot grad
so zanaeti i trgovija4).
Pukvil, francuskiot konzul, vo vremeto na Napoleon I,
vo knigata za Ali Pa{a Janinski, ni ka`uva deka Aromancite
moskopolci se svesni za svoeto latinsko poteklo. Tie na svojot
grad mu go dale imeto Voskopole, {to zna~i sto~arski grad,
poradi svoeto ime Vlav. Toa vredno naselenie, ~ii plemiwa
se rasprsnati po kantonite Kolowa, Kor~a, s do blizinata na
Dra~, spored nivnoto ka`uvawe, se potomcite na edna kolonija
naselena od Kvintij Maksimus vo Taulantija ili Muzakija,
od kade {to pominale na planinite Kandavija vo vremeto na
varvarskite napadi5).
Kuzineri, francuski konzul vo Solun, vo 1831 g.,
za Aromancite ni go ka`uva slednovo: Gi prepoznava{
blagodarenie na nivniot jazik. Tie i sega go zboruvaat
latinskiot, i do kolku gi pra{a{: od koja nacija ste?, tie gordo
odgovoraat: Rmnji (Romani). Od gradovite {to gi naseluvaa vo
Makedonska Ilirija e i Moskopole, ~ii ubavi vodi i pasi{ta
gi privlekle. Nivnata nova naselba gi napravi sto~ari. Tie
umeeja da napravat da bidat sakani od svoite sosedi6).
Gr~kiot istori~ar Aravandinos ni zboruva za Voskopole
ili Moskopole, kako za novoosnovan grad naselen vo XVI-ot vek
od edno aromansko pleme, vo kor~anskata eparhija7).
Vo eden dokument napi{an na latinski jazik {to se nao|a
vo arhivite na Budimpe{ta, za aromanskiot centar go nao|ame
slednovo: Moskopole e smesteno vo Makedonija, na granicite
na Albanija; toa e mnogu golem grad (urbs aplissima) ne samo
za cela Grcija, tuku re~isi duri i za celoto Tursko Carstvo...
Celoto negovo naselenie e od ista nacionalnost, od hristijanska
religija od gr~ki ritual i so ist jazik, koj se narekuva latinski,
zatoa {to e sostaven, vo golem del, od latinski zborovi. Tie
AROMANSKI STUDII 7
karanica me|u sebe, se razbega, sekoj kade {to smetal deka }e najde
pomiren `ivot, podobra i polesna zarabotuva~ka. Mnogumina
od niv se vo gradovite na Ungarija, kade {to se zanimavaat so
sekakva trgovija, vo Viena i vo drugi gradovi na Germanija i na
Polska. A najmnogu gi ima vo gradovite, grat~iwata i selata vo
Turcija41).
Sprachlehre (1813)47).
Od moskopolcite emigrirani vo avstriskata monarhija,
po razurnuvaweto na nivniot grad, eden del mu slu`ea na
elinizmot. Bogatoto semejstvo bankari Sina, koe poteknuva{e
od Moskopole, a be{e naseleno vo Viena, vo celost be{e
oddadeno na gr~kata kauza. Eden ~len na toa semejstvo na
renegati, Simion Sina, stana duri i baron i figurira{e me|u
ungarskite magnati48).
Drugi, me|utoa, vo celost se oddadoa na romanskata kauza.
Da gi spomeneme semejstvata Mo~oni i Go`du, koi odigraa mnogu
zna~ajna politi~ko-kulturna uloga vo istorijata na banatskite
i ungarskite Romanci. Golemiot mitropolit Andrej [aguna,
sinot na Naum [aguna i na Anastasija Mu~u Vretu, proizleze
tokmu od Aromancite moskopolci, naseleni vo Mi{kolc, vo
Ungarija. Inteligentnosta, energijata, sposobnosta i ~uvstvoto
za prakti~nost, so koi be{e nadaren golemiot Aromanec, se
samo nasledeni kvaliteti na eden pravnuk na tie moskopolski
trgovci.
Zaslu`uva po~it toj plamenen patriotizam kaj Aromancite,
vo edna epoha vo koja Romanija ne postoe{e i vo koja situacijata
na Romancite od Transilvanija ne be{e za zaviduvawe. No,
Aromancite moskopolci, kako prakti~ni lu|e, }e im be{e
od pogolema korist da se opredelat za Grci vo zemjite na
Habsburzite. Me|utoa, iznenaduva~ko e nivnoto zbratimuvawe
so ugnetuvanite Valahi od Transilvanija. Voshituva kaj niv i
topliot patriotizam so koj pridonesoa za nivno izdignuvawe.
Bele{ki:
1. Johann Thunmann, Untersuchungen ber die Geschichte der ostlichen
europaischen Volker (Leipsig, 1774), str. 178, bel. 1).
2. William Martin-Leake, Researches in Greece (London, 1814), str. 258.
3. W. Martin-Leake, Travels in Northern Greece (London, 1835), I, str. 344).
4. Dimitrie Fillipide, Geografia Romniei (na gr~ki, Lajpcig, 1816), str. 29.
5. Pouqueville, Voyage dans la Grce (Pariz, I izd., 1820), II, str. 152.
6. Cousinery, Vouage dans la Macedoine (Pariz, 1831), I, str. 17.
7. Aravandinos, Cronografia Epirului (na gr~ki, Atina, 1856), II, str. 35.
8. Gh. Alexici, Macedo-Romnii, vo Convorbiri Literare, XXXVII, str. 951.
9. Pouqueville, cit. delo, II, str. 392.
10. Leake, cit. delo, I, str. 343.
11. Gr~kiot, vo XVII-ot i XVIII-ot vek be{e jazikot na trgovskite
zdelki za Aromancite, iako me|u sebe si zboruvaa na aromanski jazik.
12. Vidi, na{iot trud Aromnii moscopoleni i comerul veneian n secolele
al XVIII-lea i al XVIII-lea, so predgovor od prof. N. Jorga, 238 str. i edna
karta, (Bukure{t, 1935).
13. Pouqueville, cit. delo, II, str. 217.
14. Pred strancite, Aromancite Moskopolci va`ea za Grci poradi
pravoslavnata vera i gr~kata kultura. Me|utoa, tie bea svesni deka
se Aromanci.
15. N. Iorga, Note polone, Acad. Rom. Mem. Sec. Ist. Seria III, t. III.
16. Leake, Researches in Greece, str. 227.)
17. Pouqueville, cit. delo, II, str. 392.
18. Ibidem, II, 217.
19. Dictionarium quatuor linguarum, Graecae, scillicet literalis, Graecae
vulgaris, Lati-nae, atque Italicae, primum concinnatam et in luce editum, studio et
opera Georgii Constantini Joanninensis... Venetiis, MCCLXXXVI, vo E. Legrand,
Bibliographie hellenique du XVIIIe siecle, II str. 453.
20. Johann-Albert Fabricius, Bibliotheca graeca (Hamburg, 1722), XI, str.
787.
21. Ibidem, str. 800.
22. E. Legrand, Bibliographie hellenique du XVIIe sicle, III, str. X, i 10.
20 Valeriu Papahaxi
NEKOLKU UTO^NUVAWA
VO VRSKA SO LEKAROT AROMANEC
OD VIENA JOAN NIKOLIDE DE
PINDO (1737-1828)
(Separat od Revista Istoricgod. XXIV, br. 7-9.)
U^ENI AROMANCI VO
XVIII V E K
(izvadok od spisanieto Lumina (1938-1939), Grebena)
fotografija i ja dobiv.
Celoto delo sodr`i trieset i osum gr~ki stihovi. Na
po~etokot nao|ame nekolku latinski zborovi koi gi rezimiraat
dvaeset i {este od tie stihovi: Belisarius habet jam oculos,
quibus lynceis uti prout par est, misero non licet. Date ergo ei obolum!.
Belizarius sigurno e avtorot, koj, `eden za nauka,do{ol vo
Anglija da se obrazuva. Toj patuva~ki student, za koj Tunman
pi{uva deka zaslu`uva posre}na sudbina, bara od svoite
angliski i belgiski kolegi, prijateli na Muzite, niven
pridones. Dvanaesette stihovi koi sledat se edna herojsko-
elegi~na epigrama posvetena na golemiot Wutn, slavata na
bla`ena Britanija. Konstantin Haxi Xehani, student po
matematika i filozofija nastojuva, zna~i, da ja veli~a vo
svoite stihovi figurata na slavniot angliski matemati~ar i
mislitel.
Od Kembrix, Konstantin zamina vo Lajden, kade go nao|ame
vo septemvri 1776 i kade objavi edna herojsko-elegi~na pesna za
nezaboravnata i nepobedivata Carica na cela Rusija Ekaterina
II:
Carmen heroico-elegiacum ad sacratissimam et augustissimam totius
Russiae Imperatricem Catharinam Secundam. EpoV hrwelegeion pros
thn
aeimnhston pashV RwssiaV Autokratora Aikaterinan
thn Deuteran. Lugduni Batavorum. Litteris Hoogeveenianis.
MDCCLXXVI.25)
Papadopulos-Vretos ni go ka`uva slednoto za toa delo na
Haxi Xehani: Ovaa pesna e napi{ana samo na gr~ki jazik, iako
naslovot e na latinski i gr~ki jazik, i sodr`i osum stranici.
Na poslednata stranica poetot vaka si go naveduva imeto:
najpokorniot me|u studentite po filozofija, Konstantin
Xehani, 19 septemvri 1776, vo Lajden (o en tois filosofiaV
SpoudaioiV elacistos KWNSTANTINOS
TZECANHS, A. IQ Sept. afoV, en Leida).26)
Pak Papadopulos-Vretos ni ka`uva deka Xehani
(Konstantin) gi posetuval kursevite na Fakultetot za
Filozofija vo Lajden.27)
[to go nateralo Konstantin Haxi Xehani da ja napi{e
52 Valeriu Papahaxi
---------------------------------
54 Valeriu Papahaxi
Bele{ki:
1. Pouqueville, Voyage dans la Grce, ed. I, II, str. 392-3; izd. II, II, str. 45-6.
2. Eve ja biografijata na Konstantin Haxi \eor|iu Xehani, spored
\. J. Zavira, Nea EllaV (kniga objavena od G. P. Kremos, vo 1872, vo Atina),
str. 394-6). Na str. 396-97, Zavira ni dava spisok na knigite na Xehani.
3. Johann Thunmann, Untersuchungen ber die Geschichte der ostlichen euro-
paischen Volker (Leipzig, 1774, str. 177.
4. Ibid.
5. Vidi go na{iot trud Aromanci Moskopolci i venecijanskata
trgovija vo XVII-ot i XVIII-ot vek, Buk. 1935, str. 132,
6. Vidi str. 78 na na{iot trud prethodno citiran.
7. Eden primerok se nao|a vo Romanskata Akademija. Vidi
Thunmann,op. cit., str. 177; Miklosich, Rumanische Untersuchungen (Viena,
1882 I, 2; Gustav Weigand, Albanische Studien (Viena, 1895), IV; Per. Papahagi,
Scriitori aromni din secolul al XVIII-lea (Cavalioti, Ucuta, Daniil); Victor
Papacostea, Teodor Anastasie Cavalioti (Buk., 1932, separat od Revista Istoric
Romn) i Povesta unei cri: Protopiria lui Cavalioti. Ein Unicum, in Omagiu
lui Const. Kiritescu (1937), str. 665-74.
8. Viena, vo XVIII-ot vek, be{e mestoto kade balkanskiot svet se
sre}ava{e so Zapad. Vidi: N. Iorga, Ides et formes littraires francaises dans
le Sud-Est de l`Europe, vo Etudes Roumains, III, sr. 11.
9. Listovite 7-8: Tri epigrami od C. H. Gh. Gehani (K. C. G. Tzecanh),
Makedonec, prvata vo ~est na Konst. Aleks. Filipide Gaja, vtorata
upatena kon ~itatelot, tretata vo vrska so gramatikata, Emile Legrand,
Bibliographie hellnique (XVIII-e sicle), II, str. 184.
10. Stanuva zbor za Protopirijata na Kavalioti.
11. Her Konstantin Tzechani von Moschopolis hat mir dieses seltene Boch
verehrt: ein Mann von vielen Kenntnissen, besondere in der Philosophie und
Mathematik, von einer aufgeklarten Denkungsart und eines glcklichern
Schicksals wrdig. Nachdem er ber drei Jahre zu zwei wiederhohlten malen
sich bei dieser Universitat aufgehalten, Leiden und Cambridge besucht, und
Frankreich und Italien besehen hat, geht er nun nach seinem Vater-land zurck,
um durch seine erworbene Wisenschalt seinen Landsleuten zu nutzen H. Tzechani
hat mir berdies viele Nachrichten von den Wlachen und Albanern milgetheilt, als
von ihrer Benennung, Ausdehnung. Volksmenge, Sprache, u. s. w.; Thunmann,
op. cit., str. 179-80, bele{ka k.
12. Ibid., str. 178, bele{ka f.
13. Aluzija na zborovite Torna, torna, fratre.
AROMANSKI STUDII 55
-BALONOT. -
SOZNANIJA ZA VRSKITE NA
AROMANCITE MOSKOPOLCI
SO BRODOSOPSTVENICITE
I TRGOVCITE OD DUBROVNIK VO
XVII-ot I XVIII-ot VEK
(Od Revista Istoric, 20 (1934): 152-166)
passer tout les grains de cette Albanie dans les pays de lEmpire et non pas
se tenir sur des mmoires que son consul establi dans cette ville de Durazzo
luy donne pour sattirer luy ladvantage et moster ma subsistance. Cest
qui moblige, Monseigneur, de prendre la libert$ escrire cette lettre et
aussy de la suplier de maccorder sa protection, puisque cest lunique qui
puisse y remedier. Et ensuite, je me declare du plus profond de mon coeur
et avec la plus grande soubmission quil mest possible que je suis Vostre
Grandeur, Monseigneur, vostre trs humble et trs obissant serviteur:
Comte.
Dans ce moment je viens daprendre que le Capitaine de Golfe ma
pris la seconde felouque qui venolt dAncn Durazzo: cest une marque
quils pretendnt vouloir y continuer sy on ni remedie:
A Durazzo, le 25 juin 1706.
A, Monseigneur le Comte de Pontchartrain, Ministre et Secrtaire
dEstat. (Arhives des Affaires Etrangres, Correspondance consulaire,
Durazzo, 1700-1721.)
Audi alteram partem:
Eve {to pi{uva Pjetro Rosa, veneciskiot konzul, za fa}
aweto na tie dva korabi za koi zboruva konzulot na Francija:
LEccellentissimo Signor Capitan in Golfo ha fatto ritener due feluche
di questo Console di Francia a Liesena: la prima andava carica in Ancona
di merci di questa scala, la seconda di l ritornava con quatro balle di
londrino, unaltra poi, nel venir dAncona pochi giorni sono contr cassette
di panni di seda, fu condotta via di Ragusi vechia da due suoi marinari,
lasciando il padrone con gli altri in terra, anno dequali da Budoa e li altri
da Pastrovichio, ambi banditi dallEccellentissimi Rettori di Cattaro, e f
lasciata verso il scoglio di Budoa, sbarcandosi con le dette cassette, la feluca
poi f mandata a pigliar con una faleotta publica dallEcccellentissimo
Signor Proveditor Straordinario, sin hora ritenendola alle Bocche, son
sapendosi peranco cosa seguira n del una, n delle altre (29 Iulie 1706).
Archivio di Stato di Venezia, Bailo di Constantinopoli, filza 127. Lettere
Ecc. Bailo Kv. Giustinian, 1703-1709.)
Trgovcite muslimani od Elbasan i hristinanite od [atista
i Moskopole se `alat vo 1706 god., na veneciskiot konzul deka
od pette Savi alla mercanzia im se bara 2% za prenesuvaweto na
stokite.
Eve {to im pi{uva vo toj pogled konzulot Pjetro Rosa na
72 Valeriu Papahaxi
Bele{ki:
1.Marchant la sonde et la boussole la main, apr#s essais nouveaux, les uns
fonderont des maisons de commerce Naples, Livourne, G^n$s, en Sardaigne,
Cadix, en Sicile et Malte. Dautres stablisent Venise, Trieste, Ancone et
Raguse; Pouqueville, voyage de la Grce, izd. II, tom II, str. 352.
2.Znameto na Francija.
3.Ce fut dater de cette espce de connaissance faite avec les Mgalovlachites
et les Janiotes, que notre pavillon couvrit les marchandises quils expedisient
Messine, Ancone, Raguse, Trieste et jusquen Sardaigne; Ibid., str. 418.
4.Ze parakaloume na pas grafis per vias tis Ankonas dia tes pramatias (10.
Maiu 16970, Documenti greci, no. 314.
5.Mou proegrapses kai per vias tis Ankonas dia ne min fortosome ise alo
karavi monaha eis toediko sou. (19 Iunie 1697); ibid.
6.Apo tin Ankona tin, timian sou elavame kai ta gegramena sou kalla ida kai
exarikame tin kalin sas igian (20 juni 1697); Ibid.
7.Moskopolecot Haralambi Prosi, zabolekar vo Bukure{t, me
informira{e deka negovite pradedovci trguvaa so ko`i vo Trst.
8.Cinque Savi alla Mercanzia, filza 664, Lettere dei Consoli Durazzo 1748-1758.
AROMANSKI STUDII 81
AROMANCITE OD MALOVI[TA VO
VENECISKITE DOKUMENTI
OD XVIII-OT VEK
(Prezemeno od Revista Istoric, Anul XVIII, N-le 10-12,
Octombrie-Decembrie 1932, 306316)
Ipotecati li nolli e varee delle sudette lane per cechini doro 18,
pagabili al sudetto Grubas.
Di ragione dElia Kozzo da Malovista, per consegnar al sign.
Demetrio Chierassari.
Lana fagotti 116, peso veneziano: ut sup. libbre 18.034.
Ipotecati il nolli e varee delle sudette lane per cechini doro 34,1/2,
pagabili al sudetto Grubas (filza 663).
Demetrio Chierassari,
Lana fagotti 17, pesano a peso grosso di Venetia, libbre 2584.
Di ragione di Costa Dimo da Malovista per consegnor al sudetto
Chierassari.
Lana fagotti 14, pesano a peso sudetto libbre 2197 (filza 663).
V. Asi 7 Agosto 1746, Durazzo.
Manifesto del carico esseguitosi con lordine della volta a questa scala
di Durazzo dalla polacca intitolata Madona del Scarpello e S. Antonio di
Padova, cap. Trifon Gradica per la Dominante.
... Di ragione di Giorgio Kozzo da Malovista per consegnar a Michel
Caragiani.
Lana fagotti 102, pesano a peso grosso sadetto 15751 (filza 663);
VI.Adi 4 Novembre 1748, Durazzo.
Manifesto del carieo del trabacola veneto intitolato la Madona
del Rosario e lAnime del Purgatorio, Patron Nikolo Goravichi da Castel
Nuovo esseguito con lordine della volta della Serenissima Dominante.
... Di tragione di Nicolo e fratelli Papahogli da Ocrida e Costa Dimo
da Malovista, da consegnar al sign. Michiel Caragiani.
Lana fagotti 202 e mezzo, pesano peso grosso di Venezia libbre
33403.
Cera colli quattro, pesano ocche no. 253 (filze 664).
VII.Adi 23 Giugno 1750, in Durazzo.
Riscontro del scarico esseguitosi a questa scala dellinfrascritte
merci dalli sotto annotati mercanti turchi e greci a Venezia, sopra il
suditto trabacolo intitolata Madona del Rosario e S. Antonio di Padova,
Patron Marco di Trifon Vulovich da Dobrota, e il manifesto accompagnato
dallEcceltentissimo Magistrato de Signori V Savii alla Mercanzia con suo
venerato foglio, 10 di Giugno 1750.
Di ragione di Giorgio Kozzo da Malovista,
Carta, balle 20.
Di ragione di Nicolo Azzi Michali da Siatista,
Carta, balle 11.
Merci, cassa 1.
Endigo, cassette 2.
Di ragione di Costantin Senguna da Moscopoli9)
Panni, pezzi 19,1/2.
Veluto ocche sette,
AROMANSKI STUDII 87
Bele{ki:
1.Vo edna statija objavena vo Mlanges de lEcole Roumaine en
France 1931- Les Roumains de lAlbanie et le commerce vnitien aux XVII-e
et XVIII-e sicles i vo edna koja se podgotvuva, nadopolneta i so novi
dokumenti - Aromancite od Moskopole i veneciskata trgovija vo
XVII-ot i XVIII-ot vek.
2.Za Moskopole gi imame slednite formi: Moscopoli, Moscopolj,
Moscoppoli, Voscopoli, Voscopolj, Voscoppoli.
3.Vidi go na{iot napis Corespondena inedit a lui Constantin
Brncoveanu cu bailul Ascanio Giustinian, vo Rev. Ist. XVII, br. 7-9.
4.Nicolae Caragiani be{e agentot na Constantin Brncoveanu vo
Venecija: N. Iorga, Cinci conferine despre Veneia, ed. a II-a pp. 30 i 148.
5.Marka: un S.
6.Marka: un 8.
7.Od Malovi{ta, v. dok. III.
8.Marka: Ab B[ian]co, 1.
9.Konstantin [aguna od Moskopole. Vidi go na{iot napis Familia
aguna n documente veneiene din secolul al XVIII-lea, vo Rev. Ist. an. XVIII,
br. 1-3.
10.Site aromanski trgovci vo XVIII-ot vek se smetaa za Grci.
Moskopole, iako golem centar na gr~ka kultura, be{e naseleno
samo so Aromanci. Die Ein wohner reden alle wlachich (J. Thunmann,
Untersuchungen ber die Geschichte der ostlichen europaischen Volker, str.
478. n. f.) i zaedno so drugite baselbi od okolinata pretstavuva{e eden
aromanski ostrov vo masata od albanskoto naselenie. Malovi{ta i
Ohrid, isto taka, se nadvor od gr~kiot svet. Naselenieto od nivnoto
sosedstvo e slovensko i albansko. [atista, poblizu do gr~kiot svet,
denes e pogr~ena. Me|utoa, vo Moskopole i Malovi{ta familijaren
jazik e samo aromanskiot.
AROMANSKI STUDII 91
KATALONCITE I AROMANCITE
VO JUGO-ISTO^NA EVROPA VO
XIV-OT VEK
(Prezemeno od Revista Istoric, vol. XXXII, Nr. 1-12, Ian-Dec. 1940.)
***
Otkako ja opusto{i Trakija (1305-1306), Katalonskata
~eta se upati kon Makedonija (1307), na ~ie ~elo stoe{e Bernat
de Rocafort - koj }e se stremi da stane kral na Solun, - i se
zadr`a izvesno vreme na poluostrovot Kasandra, pominuvaj}i
toga{ vo slu`ba na svojot porane{en neprijatel od Sicilija,
Carol de Valois, koj, so svojata `ena~ka so Caterina de Courtenay, se
smeta{e za kral na Carigrad. Toga{ Almogavarite go priznaa
za svoj {ef admiralot Thibaut de Cepoy (ili de Chepoy), vr{itel
na dol`nosta francuski knez na Istok.33) Tie gi napadnaa
manastirite na Sveta Gora, posebno Hilandar, koj be{e branet
od egumenot Daniil, i gradot Solun, kade {to nivnite napadi
bea odbivani od carskiot general Handrinos (1308).34)
Anonimniot opis na Isto~na Evropa, koj se spomena
pogore, ni ka`uva deka zemjata na Vlasite, golema i bogata,
be{e pokorena re~isi vo celost od vojskata na knezot Karol,
koj se utvrdi vo Grcija (terram enim horum Blachorum que est magna
et opulenta exercitus domini Karuli qui in partibus Grecie moratur fere
totam occupavit), i dodava deka ovaa vojska se be{e upatila kon
Solunskoto kralstvo, go napadnala gradot i okolnata oblast
po kopno i more.35) Avtorot na vakvite izjavi, koj pi{uva vo
AROMANSKI STUDII 97
Beotija.101)
Koi mesta gi zazedoa Kataloncite na Alfonso Fabrique vo
Golema Vlahija?
Edno pismo na venecijanecot Marino Sanudo Torsello,
isprateno od Venecija, vo 1325, do Ingramus, arhiepiskop od
Kapua, ni gi razjasnuva rabotite vo toj pogled. Eden ~ovek koj
zaslu`uva doverba go informira{e Sanudo deka vojvodstvoto
od Atina premnogu se pro{irilo i deka negovite gospodari,
Kataloncite, gi osvoija i gi dr`at vo Vlahija: Neopatra i
tvrdinite Lidori}i102) i Siderokastron103) Zeitun104)
Gardi}i105) Domoko106)i Farsala107) (... dicit quod Athena,rum
Ducatus quamplurimum est ditatus et quod Catellans, qui dominantur
ibidem, acquisiverunt et tenent in Blachia, Lapater et castra Lodorichi
et Sidero Castri, Gitonis, Gardichee, Donchie et Ferselle). Me|utoa vo
istoto pismo, Sanudo se javuva zagri`en od napadot vrz Vlahija
na eden narod nare~en Albanci (Albanesium gentis nomine),
mnogubroen, koj uni{ti s {to se nao|a{e nadvor od tvrdinite
koi gi vladeeja kako Kataloncite taka i Grcite. Iberijcite
i avtohtoncite otidoa zaedno da gi zadr`at Albancite, bez da
uspeat.108)
W. Miller e na mislewe deka, so ovoj napad, Albancite
po~naa da go zazemaat mestoto na Vlasite (they began to take
the place of the Wallachs), koi do toga{ ja pretstavuvaa masata na
naselenieto na Tesalija i na oblasta go dadoa imeto Golema
Vlahija.109)
Teritoriite zazemeni od Iberijcite vo Golema Vlahija,
i toa: Lokrida, Ftiotida i ju`na Tesalija, go ~inat vtoroto
katalonsko vojvodstvo vo Grcija, nare~eno od Neopatra ili
od Patrija, ~ij{to vojvoda e li~no onoj od Atina, odnosno
edniot od legitimnite sinovi na kralot na Sicilija. Vo 1325 g.,
vojvoda od Atina i Neopatra e maloletniot Gulielm, brat na
naslednikot na Manfred - ovoj po~ina vo 1317 -, a vikaren namesnik
vo Grcija e vonbra~niot Alfonso Fabrique. Spored Nicolau dOlwer,
dolgogodi{noto namesni{tvo na Alfonso Fabrique (1317-1330)
pretstavuva najslavniot mig na katalonskite vojvodstva.110)
[est od tvrdinite na Vlahija koi gi dr`ea Kataloncite,
mo`ebi od sedumte koi gi spomnuva{e Sanudo, mu bea dadeni
110 Valeriu Papahaxi
Bele{ki:
1.Od arapskiot zbor almogavar-~ovek koj, zaedno so drugi i
formiraj}i trupa, navleguva na neprijatelska teritorija; vidi Real
Academia Espanola, Diccionario de la Lengua Espanola, zborot almogavar.
2. Bernat Desclot, Chronica del rey En Pere, glava 70, objavena od J.
A. Buchon vo Chroniques trangeres relatives aux expditions francaises pendant
le XIII-e sicle, Pariz, 1841.
3. Antonio Rubio y Lluch, Paquimeres i Muntaner, objavena od
Institut dEstudis Catalans, seccio historico-arqueologica, Barcelona, 1927,
Hronikata na Muntaner se smeta za knigata na srednovekovnata
kavalerija.
4.Ramon Muntaner, Chronica o descripcio dels fets e hazanyes del
inclyt Rey Don Juame Primer dArago, de Malloques e de Valencia, compte de
Barcelona e de Muntpeller e de molts de sos descendents, cap. 201. I izd. bilo
pe~ateno vo Vanelsija, vo 1558 g. - [to se odnesuva do rakopisite na
hronikata na Muntaner, koi se ~uvat vo bibliotekite od Eskorial,
Madrid, Barselona i Katanija, v. Luis Nicolau dOlwer, La Cronica
de Ramon Muntaner, filiacio dels seus textos, vo Homenatge a Antoni Rubio i
AROMANSKI STUDII 117
El Criticon, del I, gl. 11, `ali za smrtta na ovoj mnogu sposoben ~ovek.
Semejstvoto de Moncada se smeta za slava na Aragon; v. Leonce
Lavergne, Historiens espagnols (Mendoza, Melo, Moncada), vo Revue des Deux-
Mondes, Okt. 1842, str. 303.
16.Tekstot na ovoj rakopis be{e objaven od R. Foulche-Delbosc
so naslov: Empresas y victorias por el valor de pocos Catalanes y Aragoeses
contra los imperios de Turcos y Griegos, vo Revue Hispanique, t. XLV, str.
349-509.
17.Espedicion de los Catalanes y Aragoneses contra Turcos y Griegos,
dirigida a Don Juan de Moncada, Arcobispo de Tarragona, por Don Francisco
de Moncada, Conde de Osana, su sobrino, [Barcelona], Ano 1623, cap. 36. -
Od ovaa kniga bile objaveni pove}e izdanija vo [panija, Francija i
Argentina.
18.Muntaner, op. cit., gl. 29.
19.Muntaner, op. cit.,, gl. 225.
20.Tafel, De Thessalonica eiusque agro, dissertatio geographica,
Berlin, 1839, str. 473 i 489-493; Viajes de Benjamin de Tudela, 1160-1173,
por primera vez traductidos al castellano, con introduccion, aparato critico y
anotaciones, por Ignacio Gonzales llubera, Madrid, 1918, str. 61: ... los
montes de la Valaquia, cuyos habitantes viven en las montanas; es el pueblo de
los llamados Valacos, gente ligera como ciervos... - Za Golema Vlahija, v.
G. Murnu, Istoria Romnilor din Pind, Vlahia Mare (980-1259), Bukure{t,
1913; I. Nistor, Originea Romnilor din Balcani i Vlahiile din Tesalia i Epir, vo
Analele Academiei Romne, Mem. Sec. Ist., 1943-44.
21.Patr. gr., t. CXXXIX, str. 841.
22.Patr. gr. t. CXLIII, str. 83.
23.Od istoto vreme se i krstonosnite planovi na majorkanecot
Raimundo Lull, na venecijanecot Marino Sanudo Torsello, na Francuzinot
Pierre Dubois i na Ermenecot Hayton; vidi vo ovoj pogled: J. Delaville
Leroulx, La France en Orient au XIV-e siecle, Expeditions du marechal Boucicaut,
Pariz, 1886, t. I, str. 27-39, 47-49 i 64-77; A. Rubio y Lluch, La Compayia
catalana sota et comandament de Teobald de Cepoy (Companyies de Macedonia
i Tessalia) 1307-1310, vo Miscellania Prat de la Riba, Institut dEstudis Catalans,
Barselona, 1923.
24.Anonymi Descriptio Europae Orientalis, objavena od Dr. Olgierd
Gorka, Krakov, 1916, str. 12-14; N. Iorga, Encore un traite de croisade (1308):
ses renseignements sur lEurope orientale, vo Vulletin de lInstitut pour letude
de lEurope sud-orientale, an. VIII, n. 6-7, 1921; Rubio y Lluch, op. cit.; G. Popa
Liseanu, Romnii n Descriptio Europae Orientalis, vo Revista Istoric, XX,
str. 101-111, i Romnii n izvoarele medievale, Bukure{t, 1939, str. 211-222.
25.Neopatras se nao|a{e na jug od rekata Sperheos, koja se
AROMANSKI STUDII 119
48.Tafel, op. cit., str. 473; Viajes de Benjamin de Tudela, str. 61.
49.Patr. gr. t. CXLVIII, str. 249.
50.Ibidem.
51.Hopf, op. cit., str. 389; Gregorovius, Die Stadt Athen, t. II, str. 9;
Rubio y Lluch, La Companyia catalana.
52.Muntaner, op. cit., gl. 239. - Katalonskiot hroni~ar, me|utoa,
ni ka`uva pogre{no deka Cepoy zaminal pred napadot na Tesalija.
Vidovme deka ovoj vo 1309 g. se nao|a{e vo Vlahija, so ^etata. vidi
Rubio y Lluch, op. cit.
53.Patr. gr. t. CXLVIII, str. 250.
54.Kir Andreas bi bil Handrinos, spored Satas.
55.Andronik II Paleolog.
56.A. Rubio y Lluch, La expedicion y dominacion de los Catalanes en
Oriente juzgadas por los Griegos, vo Memorias de la Real Academia de Buenas
Letras de Barcelona, IV, 1885, str. 41-42; Hopf, op. cit., str. 389; W. Miller,
The Latins in the Levant, London, 1908, str. 222-223. - Salona e starata
Amfisa na ozolijanskata Lokrida.
57.Vo despotatot Arta vladee{e mladiot Toma Komnen.
58.Montaner, op. cit., gl. 240. - Vo 13-ot vek, Robert de Clary napi{a:
Si est Blakie une moult fort terre..., vidi Hopf, Chroniques, str. 51. - Giovani
Villani, sovremenik na ovoj nastan, ni ka`uva, vo op. cit., kniga 58, gl. 78,
deka, po nivnoto vleguvawe vo Solunskoto kralstvo, Almogavarite
ja ograbija celata oblast s do Carigrad i deka alla fine tornaron
sopra le terre del Despoto, cloe il Reame di Macedonia, e quello distrussero.
Kataloncite ne se upatile kon zemjata na despotot tuku kon taa na
sevastokratorot, odnosno kon Golema Vlahija.
59.Muntaner, op. cit., gl. 240.
60.Ibidem.
61.Remyro-Armiro ili Halmyros, pristani{te vo Pegaskiot
zaliv (Volu). Muntaner go posetil: lo port de Almiro, qui es en lo ducat de
Tenes (gl. 235) i mo`ebi tamu doznal deka Vlahija e la pus fort terra del
mon. Mu pripa|a{e na vojvodata od Atina, iako be{e vo Tesalija.
62.Buchon, Recherches historiques, t. I, str. 239-240; Longnon, op. cit.,
str. 196.
63.Spored gr~kata i italijanskata verzija na Hronikata na
Moreja, Gui de la Roche e toj koj ja pazaril Katalonskata ~eta koja be{e
stasala vo Halmyros ili Armiro. Mo`no e da nastanala konfuzija so drug
eden nastan koj se slu~il, navistina, dodeka be{e `iv Gui de la Roche
a imeno pristignuvaweto vo Grcija na Almogavarite na ~elo so Ferrn
Eximenis dArenos, nastan za koj ni zboruvaat Pa}imer i Muntaner; vidi
J. A. Buchon, Recherches et materiaux pour servir une histoire de la domination
122 Valeriu Papahaxi
francaise aux XIII-e, XIV-e et XV-e sicle dans les provinces demembrees de
lEmpire grec la suite de la quatrime croisade, del I, Pariz, 1840, str. 333.
64.Buchon, Recherches historiques, t. II, str. 262, i Chroniques
trangeres, str. 169; Rubio y Lluch, La expedicion, str. 37.
65.C. Hopf, op. cit., str. 456.
66.Za ovoj lik, v. Manuel Serrano y Sanz, Vida y escritos de D. Juan
Fernandez de Heredia, Gran Maestre de la Orden de San Juan de Jerusalen,
Saragosa, 1913. - Juan Fernandez de Heredia, koj ja posetil Grcija, be{e
prethodnik na {panskiot humanizam i eden golem pottiknuva~ za
klasi~nite studii; vidi Martin de Riquer, Lhumanisme catal 1388-1494),
Barselona, 1934, str. 10.
67.Libro de los fechos et conquistas del Principado de la Morea,
compilado por coman-damento de Don Fray Johann Fernandes de Heredia
maestre de S. Johann de Jerusalem. Chronique de Moree aux XII-e et XIV-e
siecles, publiee et traduite pour la Societe de lOrient latin par A. Morel Fatio, @
eneva, 1885, str. LVII.
68.A. Rubio y Lluch, La lengua y la cultura catalanas en Grecia en el
siglo XIV, vo Homenaye a Menendez y Pelayo, Madrid, 1899, t. II, str. 111:
Heredija ima{e sekretar Grk, Talodi}i, po poteklo od Rodos.
69.Longnon, op. cit., str. XXXII.
70.Ibidem, str. LXXXIII.
71.Spored Morel Fatio, vidi Libro de los fechos, str. LXI.
72.Rubio y Lluch, op. cit., str. 111.
73.Vidovme deka Almogavarite vo Vlahija ne preminaa pod
komandata na Rocafort, tuku pod komandata na Thibaut de Cepoy. Inaku,
spored aragonskata hronika, Makedonija e pak Vlahija: po svojot
prestoj vo Trakija, Rocafort, so Kataloncite i so Turcite, si go fati
patot kon Vlahija. Kako i gr~kata i italijanskata verzija, {panskata
mu go pripi{uva na Gui de la Roche dogovorot so Kataloncite.
74. Libro de los fechos, str. 117-118.
75.Sekretar na Filip II i oficijalen hroni~ar na Aragon. Be{e
u~enik na {panskiot helenist Hernan Nnez, el Comendador griego, na
Universitetot od Alcala de Henares; vidi F. Ustarroz i D. Dormer, Progresos
de la Historia en el Reino de Aragon y elogio de Zurita, Saragosa, 1650 g. i
preizdavawe vo 1878 g. - Za Zurita kolekcioner na gr~ki rakopisi, vidi
Charles Graux, Essai sur les origines du fonds grec de lEscurial, episo-de de
lhistoire de la Renaissance des lettres en Espagne, vo Bibliotheque de lEcole
des Hautes Etudes, 46-eme fascicule, Pariz, 1880, str. 56-58.
76.Nabrojuvaweto na {izmati~nite narodi od Isto~na
Evropa se ~ini deka e inspirirano od planot za krstonosniot pohod
pripi{uvan na Brocard i posveten na kralot na Francija Filip IV de
AROMANSKI STUDII 123
Valois (1332), plan koj Zurita go znae i go spomnuva vo 6-ta kniga, gl. 11,
na svojata Hronika. - Za spomnuvaweto na Vlahija i na Aromancite vo
ovoj srednovekoven dokument, v. Aurelian Sacerdoteanu, Vlahii i Vlahia lui
Brocard, vo Anuarul Institutului de Istorie Naional od Klu`, 1928-1930, str.
497-503. Vo vrska so spomnuvaweto na Zurita vo pogled na nao|aweto na
Vlahija vo Dolna Mezija, se pra{uvame dali aragonskiot istori~ar
ne go znae{e ne{to pasusot na Niketa Honijat vo koj ovoj zboruva za
Varvarite od planinite Hem, koi porano se narekuvaa Mizi, a denes
go nosat imeto Vlasi (vidi Patr. gr. t. CXXXIX, str. 482).
77.Jeronimo Zurita, Anales de la Corona de Aragon (prvoto izdanie
bilo pe~ateno vo Saragosa, vo 1562 g.), kniga 6, gl. 1, 10 i 11.
78.Spored Moncada, Vlahija bi bila samo ju`niot del na
Tesalija. Me|utoa, vistinski, ova ime se dava{e za celokupnata
teritorija opfatena me|u Olimp i Parnas i vladeena od sevastokrator:
ovaa e zemjata na koja aludira Muntaner koga zboruva za Blaquia,
bez da spomne za Tesalija. Me|utoa, poradi toa {to Nikefor
Gregoras go koristi samo zborot Tesalija, iberiskite istori~ari
mo`ea da poveruvaat deka stanuva zbor za dve posebni zemji. Spored
Descriptio Europae Orientalis, zemjata na Aromancite se protega{e me|u
Makedonija, Ahaja i Solun.
79.Zurita gre{i samo vo pogled na geografskata polo`ba na
Vlahija - toj pi{uva Valaquia, - no ne i vo pogled na imeto, kako {to
smeta Moncada. Valahia od kaj Dunav e pak Vlahia za Grcite.
80.Moncada znae za pasusot od Niketa Honijat vo koj se zboruva
za planinskiot del na Tesalija, sega nare~ena Golema Vlahija.
81.Avtorot sigurno aludira na bunata na Aromancite pod
vodstvoto na bra}ata Petru i Asan, protiv carot Isak An|el, epizoda
{to ja pro~ital kaj Niketa Honijat.
82.Vo rakopisot na ova delo koj se ~uva vo Biblioteca de
la Real Academia de Buenas Letras vo Barselona i za koj stana zbor
pogore, nedostasuva toj pasus vo vrska so odnosite na Aromancite
so Turcite, mo`ebi dodaden od avtorot pri redaktiraweto na
definitivniot tekst. - Ne treba da ne iznenaduva vakvoto spomnuvaw
na Aromancite od Pind vo edna {panska istoriska kniga od 17-ot vek.
Moncada mo`el da bide informiran za ova naselenie od Balkanskiot
Poluostrov: dosta e da pomislime deka, vo vtorata polovina na 16-ot
vek, vojnicite od Epir, Epircite, slu`ele vo vojskite na kralot
na [panija (na pr. George Basta, De bello belgico, Rim, 1643-48, t. I, str.
294; t. II, str. 141, 142, 169, 392, 450, 452) i deka, malku pred pojavata
na knigata na Moncada, vojvodata od Osuna, vice-kralot na Neapol, gi
{tite{e uskocite na bregot na Dalmacija vo nivnata borba protiv
124 Valeriu Papahaxi
Vineciskata Republika.
83.Moncada, op. cit., gl. 62. - Knigata na Moncada be{e prevedena
na francuski od grofot Champfeu so naslov Expedition des Catalans et des
Arragonais (sic) contre les Turcs et les Grecs, Pariz, 1828. Preveduva~ot,
smetaj}i go za premnogu koncizen stilot na {panskiot istori~ar, si
dodal svoi re~enici: Les Blaques sopposerent de toutes leurs forces la
marche de nos Catalans travers les montagnes. Experimentes dans la guerre,
verses dans la connaissance du pays, braves, opinitres, ils harcelerent sans cesse
nos troupes... Ces ennemis, toujours renaissants, apparaissaient sur tous les points,
et la terre inepuisable semblait elle-meme produire ses defenseurs... etc (str.
380-382). Se gleda deka na preveduva~ot na Moncada seu{te mu bile
presni se}avawata na vojnata od 1808 na Napoleon I vo [panija.
84.Moncada, op. cit., str. 63.
85.Me|utoa, Muntaner pi{uva: Langlo, senyor de la Blaquia. Se
gleda deka Du Cange ja koristi knigata na Moncada, vo koja se zboruva
za Angelo, principe de los Blacos.
86.Du Cange, Histoire de lempire de Constantinople sous les empereurs
francais, vo Buchon, Collection de chroniques nationales, t. II, str. 146-147, -
Za Du Cange Blaquie e isto so Valachie.
87.Narciso Feliu de la Penja y Farell, Anales de Catalunja, Barselona,
1709, t. II, kniga 12, gl. 8.
88.Pouqueville, Memoire sur lIllyrie ancienne et moderne, sur les
colonies valaques, itn., vo Memoires de lAcademie des Inscriptions, T. XII,
1839. - vidi i N. Iorga, Momente istorice, An. Acad. Rom. Mem. Sec. Ist., 1927.
89.Antonio de Bofarull y Broc, Historia critica de Catalunja,
Barselona, 1878, t. IV, str. 142.
90.Finlay, op. cit., t. III, str. 404.
91.A. Rubio y Lluch, Noticia geografica de lOrient segons En Muntaner,
vo Butlleti del Centre Excursionista de Catalunya, t. I i II, Barselona, 1891-
1892.
92.Rubio y Lluch znae za Anonimniot opis od eden napis na N.
Jorga objaven vo Bulletin de lInstitut pour letude de lEurope sud-orientale
(1921) i pogore spomenat.
93. Sic.
94.Rubio y Lluch, La Companya catalana; po paragrafot Joan II
Angel falicita als Catalans levacuacio de la Tesslia sledi drug so naslov
Pas dels Catalans per la Blaquia. - Kaj nas recenzija za ovaa studija objavi
C. Marinescu vo Revue Historique du Sud-Est Europeen, I, 1924, str. 427-431.
95.W. Miller, op. cit., str. 223. - Lamija e anti~koto i sega{noto
ime na naselbata koja vo Sreden Vek se narekuvala Zeitun.
96.Istoto mislewe go deli i N. Jorga vo Rapports entre lEspagne
AROMANSKI STUDII 125
et les Roumains; vidi Revue historique du Sud-Est europeen, VII (1930), str.
194-199.
97.Muntaner, op. cit., gl. 240.
98.Ibidem, gl. 242.
99. Ibidem, gl. 243,
100.Predelli, I libri commemoriale della Republica di Venezia, regesti,
t. I, Venecija 1876, str. 177. - Toa pismo, koe se ~uva vo Arhivite od
Venecija i vo koe se zboruva za veneciskite trgovci koi ja posetuvaa
Golema Vlahija, se za~uvalo prevedeno na veneciski dijalekt,
prevedeno od gr~ki.
101.Patr. gr., t. CXLVIII, str. 279.
102.Lidori}i, na planinite na Dorida, na Zapad od Amfisa
(Salona) od ozolijanska Lokrida.
103.Siderokastron, na Jug od rekata Sperhej, na Istok od
Neopatra i do zalivot Malijak.
104.Zeitun (aktuelniot Lamija, Giton za Francuzite i
Cito za Kataloncite, na Sever od rekata Sperhej i tvrdinata
Siderokastron, do zalivot Maliak. Spored Benxamin od Tudela, se
nao|a{e vo podno`jeto na planinite na Vlahija, naseleni so narodot
koj se vika Vlasi (vidi Tafel, op. cit., str. 489).
105.Gardi}i, kaj zalivot Maliak, na Istok od Zeitun.
106.Domoko, vo Ftiotida, na Severo-Zapad od Zeitun i na
Sever od ezeroto Ksinias.
107. Farsala, vo Ju`na Tesalija i na Severo-Istok od Domoko.
108.Marino Sanudo, op. cit., vo Gesta Dei per Francos. t. II, str. 293.
-Feliu de la Penja, op. cit., t. II, kniga 12, gl. 8, koga zboruva za Sanudo, ni go
ka`uva slednoto: Na katalonskite osvojuvawa im ode{e dobro s do
1325, koga Albancite navlegoa vo Vlahija vo katalonskite provincii,
predizvikuvaj}i golem {teti. Vidi i Hopf, Geschichte Griechenlands,
vo Enciklopedia Ersch und Gruber, t. LXXXV, str. 422, i Gregorovius, Die
Stadt Athen, t. II, str. 107-108; A. Rubio y Lluch, Els castells catalans de la
Grecia continental, vo Annuari de lInstitut dEstudis Catalans, Barselona,
1908 (knigata e prevedena na gr~ki, Atina, 1912); N. Iorga, France de
Constantinople et de Moree, Bukure{t, 1935, str. 79-80.
109.W. Miller, op. cit., str. 248; vidi i Hopf, op. cit., str. 422.
110.Nicolau dOlwer, Lexpabsio de Catalunya, str. 113.
111.Rubio y Lluch, op. cit..
112.Ovoj dokument, koj se ~uva vo Arhivite na Aragonskata
Kruna vo Barselona, e od izvonredna va`nost, zatoa {to e
edinstveniot koj se zadr`al direktno od erata na katalonskoto
vladeewe vo Grcija; vidi A. Rubio y Lluch, Documents per lhistoria de la
126 Valeriu Papahaxi
ESPRI-MARI KUZINERI I
AROMANCITE
(Prezemeno od Lumina, Grebena, Anul IV, br. 1-2,
1940, str. 20-28)
Bele{ki:
1.Vo 1929 g. iznesov pred javnosta, vo Revista Aromneasc (god. I,
br. 2) vo na{iot napis Aromnii dup cltorii apuseni din secolul al XIX-
lea (Aromancite spored zapadnite patepisci od 19-ot vek), a sega
namerata ni e da go dademe vo prevod Kuzineri. Revista Macedoromn,
koja izleguva{e kako prodol`enie na prethodnata no so drugo
rakovodstvo, objavi pasa`i od Kuzineri vo prevod na \. Karda{:
Cltorii apuseni la Romnii din Peninsula Balcanic (1930). Veruvame deka
davame, so ovaa studija, eden celosen i poto~en prevod na stranicite
na francuskiot nau~nik vo pogled na Aromancite.
2. Vidi Nouvelle biographie gnrale, objavena od bra}ata Firmin Didot,
i Grande Encyclopdie.
3. Pendant longtemps je navais pas eu la pense de ressembler mes notes pour
en composer une relation suivie: dailleurs la revolution qui, en 1793, ma ravi
ma place, a d me faire perdre de vue une partie de mes premiere travaux. Cest
seulement lpoque de la restauration que par leffet de justice et de bienfaisance
de Louis XVIII, jai pu revoir la Macdoine; mais je nai point laiss chapper
cette occasion de visiter de nouveau quelques-unes des provinces que javais dja
explores, et jai cru devoir essayer une description qui ma toujours paru propre
inspirer un grand intrt, Cousinry, Voyage dans la Macdoine, I, str. 5.
4. Viduvaweto na Kuzineri deka aromanskiot element e od ~isto
latinsko poteklo ne potsetuva na izjavite na nau~nicite od erdeqskata
{kola vo vrska so potekloto na Aromancite od starite gospodari na
svetot bez nikakva me{avina so drugite narodi. Kuzineri, kako i \
eor|e [inkaj i Petre Major, ne pomislija na avtohtoniot element,
na starite Tra~ani, na koi, sepak, pomisli vo 1774 god. germanskiot
nau~nik Johan Tunman koga zboruva{e za formiraweto na aromanskiot
narod vo svoite Untersuchungen ber die Geschichte der ostlichen europaischen
Volker i izjavi deka Tra~anite koi `iveeja vo Makedonija, Tesalija i
Mezija bile pokoreni od Rimjanite (str. 331).
5. Tunman i Pukvil ja istaknuvaat istata rabota: Sie nennen sich
selbst Rumanje oder Rumunje, Thunmann, op. cit, str. 171; ... ils revendiquent
avec orgueil le nom de Romonis ou Romains, Pouqueville, Voyage dans la
Grce, ed. I, t. II, str. 153.
6. Formata Roumain s u{te ne postoi.
7. U{te od koga se zapo~na so prou~uvaweto na geografskoto
poteklo na Aromancite, istra`uva~ite ne bea soglasni vo vrska so
teritorijata na formiraweto na pretstavnicite na siot balkanski
latinitet, vklu~uvaj}i gi vo negovata teritorija i Makedonija,
Tesalija i Epir - me|u niv go vbrojuvame i Kuzineri -, ednite gi
AROMANSKI STUDII 137
Bele{ki:
1.N. Iorga, Histoire des Roumains de la Pninsule des Balkans, str. 7.
2. Ibidem, str. 31. Silviu Dragomir, Vlahii i Morlacii (Klu`, 1924), str. 4.
3. Vidi ja na{ata kniga Aromancite Moskopolci i veneciskata
trgovija vo 17-ot i 18-ot vek (Buk., 1935, str. 91.
4. Vidi ja na{ata kniga Aromnii moscopoleni i comerul veneian in secolele
al XVII-lea i XVIII-lea (Buc., 1935), str. 91.
5. Pouqueville, Voyage dans la Grce, ed. I, 1820, t. I, str. 192-193.
6. ^isto aromanskata naselba Ameru (gr~ki Milia) od kade poteknuva{e
D. Filipide. Vidi N. Banesku, Viaa i opera lui Daniel (Dimitrie) Filipide, vo
Anuarul Inst. de Ist. Nat., Klu` II (1923), str. 121-122.
7. D. Filipide, Geografia Romniei (na gr~ki), Lajpzig, 1816, tom I, del II,
str. 33-34.
8. Pouqueville, op. cit. Ed. II, 1826, tom 2, str. 416.
9. Ibidem, ed. I, t. I, str. 180-181.
10. Ibidem, ed. I, t. I, str. 157.
11. Ibidem, ed. I, t. II, str. 221.
12. Ibidem.
13. Ibidem, ed. I, t. I, str. 157.
14. Ibidem, ed. I, t. II, str. 369, bele{ka 1.
15. Ibidem, ed. II, t. III, str. 187.
16. E. M. Causinry, Voyage dans la Macdoine, 1831, I, str. 17-18.
17.William Martin-Leake, Travels in Northern Greece (London, 1835), I, str.
275. Go prevedov angliskiot zbor carrier so karvanxija i ne so kolar ili
amalin aromancite gi prenesuvaat proizvodite samo natovareni na maski,
kako {to izjavuva i D. Filipide.
18. Pouqueville, op. cit., ed. II, t. III, str. 353.
19. vo francuskiot tekst Padour-Mour
20. Pouqueville, op. cit., ed. I, t. II, str. 185.
21. Ibidem, rd. III, tom I, str. 12-13.
22. Ibidem, ed. I, tom I, str. 311-312.)
146 Valeriu Papahaxi
DODATOK
KUCOVLA[KOTO DVI@EWE
I VLA[KATA REPUBLIKA
VO GRCIJA 1941-1945 GODINA*)
Spiridon Blagoev
Izdava~ot.
ZAKLU^OK
Bele{ki:
1.Istorikon Arheion Antistaseis, Oktomvrios-Noemvrios-Dekemvrios,
Aritmos, 38-39-40, Atinai 1961, s. 17-19. I drasis Prodoton kai Koutsovlahon. I
Roumaniki Legeon kai to Vasileion tis Pindu, tou Mimi Mpoukouvala.
2.Ibidem, 4.
3.Ibid., 41.
4.Arhiv na Makedonija, M-2813. Materijali na Presbiro na
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Srbija; Vesnik Zora od
25.06.1919 g., Kucovla{koto dvi`ewe, s. 2.
5.Arhiv na Makedonija, M-2813. Materijali na Presbiro na
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Srbija. Vesnik Sloboda,
od 07.juli 1919 g., s. 1.
6.Arhiv na Makedonija, M-2813. Vesnik Korijera Italijana od
04. dekemvri 1923 g.
7.Arhiv na Makedonija, M-2813. Vesnik Makedonija od 15. april
1928 g.
8.Istorikon Arhejon Atnikis Antistaseos, Oktomvrios-Noemvrios-
Dekemvrios, Aritmos 38-39-40, Atinai 1961, s. 17-19.
9.Lazarou Arseniu, I Tesalia stin Antistasi, Atina, 1966, s. 42-43.
10.Ibidem, s. 43.
11.Ibid., 43-44.
12.Ib., 45.
13.I, 47.
14.Tou Mimi Mpoukouvala (Apospasma apo anekdoto vivlio tou gia ton agona
Etnikis Antistaseos tou Tessalikou Laou). Istorikou Arheion Etnikis Antistaseos.
Oktomvrios-Noemvrios-Dekemvrios. Aritmos 38-39-40, Atinai 1961, s. 17-19.
15.Lazaros Arsenou, s. 49-50.
16.Ibidem, 50.
17.Ibid., 54.
18.Ib., 55.
19.I, 55.
20.Istoria tis Antistasis 1940-1945. AULOS Atina, tomos protos, s. 152-
153.
21.Lazaros Arseniou, Tessalia stin Antistasi, Atina 1966, s. 65.
AROMANSKI STUDII 167
SODR@INA
MOSKOPOLE
- TRGOVSKATA I KULTURNATA METROPOLA
NA AROMANCITE NA BALKANSKIOT POLUOSTROV
VO XVIII-OT VEK - 5
NEKOLKU UTO^NUVAWA
VO VRSKA SO LEKAROT AROMANEC
OD VIENA JOAN NIKOLIDE DE PINDO (1737-1828) 21
U^ENI AROMANCI VO XVIII VEK 29
KONSTANTIN HAXI \EOR\IU
XEHANI OD MOSKOPOLE 44
OBID ZA LETAWE SO BALON NA NEKOI
AROMANCI OD SELOTO SERAKU VO VREMETO
NA ALI-PA[A 57
SOZNANIJA ZA VRSKITE NA AROMANCITE
MOSKOPOLCI SO BRODOSOPSTVENICITE I
TRGOVCITE OD DUBROVNIK
VO XVII-ot I XVIII-ot VEK 67
AROMANCITE OD MALOVI[TA VO VENECISKITE
DOKUMENTI OD XVIII-OT VEK 83
KATALONCITE I AROMANCITE
VO JUGO-ISTO^NA EVROPA VO XIV-OT VEK 91
ESPRI-MARI KUZINERI I AROMANCITE 128
PRILOG KON ISTORIJATA
NA KARVANXISTVOTO
KAJ AROMANCITE 138
-DODATOK
KUCOVLA[KOTO DVI@EWE
I VLA[KATA REPUBLIKA
VO GRCIJA 1941-1945 GODINA 146
AROMANSKI STUDII 169