AVSTRIJA &

SLOVENIJA
Posebna izdaja Časnika Finance in ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana
 Najpomembnejšim poslovnežem v Avstriji
predstavljamo poslovne priložnosti
in uspešna podjetja v Sloveniji.

Izkoristite priložnost in se
tudi vi predstavite bralcem
vodilnega avstrijskega B2B
www.slo-m
ag.si
SLOWEN
LÄDT
IE N mesečnika
EIN!

Intervie
w: Enzo
Smrekar
Hauptdi ,
Bereichs rektor des
Delikate
ssaufstri

Argeta is
in der Atla che
ntic Grup
pe

dem W t auf
globalen eg zur
Marke
10-13
Kontakt: oglasi@finance.si
Telefon: 01 30 91 590
Več informacij na:
Ker ga bere največ odločevalcev
v avstrijskem gospodarstvu, mu večkrat slo-mag.si/slovenia
na leto priložimo revijo
Slovenija vas vabi! Izv zniki.si
 UVODNIK

4
KAZALO
»BOLJ KO GRESTE PROTI AVSTRIJA IN
SLOVENIJA –
ZAHODU AVSTRIJE, VEČJE
SO PRILOŽNOSTI ZA
SLOVENIJO«
INTERVJU: Peter Hasslacher,
direktor ADVANTAGE AUSTRIA

NAJBOLJŠI
Ljubljana, in Eva Pfurtscheller,
njegova namestnica, o tem, kje
so priložnosti za slovenska pod-
jetja v Avstriji.

PRIJATELJICI
10 LANI JE V AVSTRIJI ODPRLO
VRATA KAR 26 SLOVENSKIH
PODJETIJ

Avstrija postaja vse bolj
priljubljena med slovenskimi
podjetji, ki želijo širiti izvoz v
države DACH.
20 ČEZMEJNO SODELOVANJE
ZA NOVO GENERACIJO
KAKOVOSTNE DELOVNE SILE
Avstrija in Slovenija se
povezujeta pri razvoju projekta
dualnega izobraževanja v
kovinskem sektorju in na
Štajersko vračata vajeništvo.
26 KAR ŠEST OD DESETIH
DUNAJČANOV ŽIVI V
SUBVENCIONIRANEM
STANOVANJU
Živeti v socialnem stanovanju na
Dunaju ni znamenje revščine.
30 TURISTIČNI POTENCIAL
SLOVENIJE JE VELIKANSKI
Jeruzalem je kot slovenska
Toskana, le da je precej lepši,
pravi Dunajčan Gerhard Conrad
Fürst, ki je z denacionalizacijo
dobil vrnjene vinograde v
Jeruzalemu in Halozah.
Avstrija & Slovenija
Posebna izdaja
Časnika Finance in ADVANTAGE
AUSTRIA Ljubljana
September 2018
Avtorica prispevkov:
Vanja Tekavec
vanja.tekavec@finance.si
Tehnična urednica: Maja Volk
ADVANTAGE AUSTRIA
Ljubljana: Prešernova cesta 23,
1000 Ljubljana,
ljubljana@advantageaustria.org
Izdajatelj: Časnik Finance, d.o.o.,
Bleiweisova cesta 30,
1000 Ljubljana
Vodja projekta: Monika Klinar
monika.klinar@finance.si
S
lovenija in Avstrija sta tradicionalno dobri
partnerici. Z našo severno sosedo nas ne
povezujejo le skupna zgodovina, kultura,
članstvo v Evropski uniji ter ljubezen do gora
in smučanja, temveč tudi živahna blagovna
menjava, ki je lani prebila magično mejo
pet milijard evrov. Severna soseda je že od
nekdaj med našimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi VSE VEČ
partnericami, a tudi za večjo Avstrijo Slovenija ni majhen
AVSTRIJCEV
trg, še zlasti če vemo, da ustvari Avstrija z našo državo več
blagovne menjave kot z vsemi državami nekdanje Jugos- SLOVENIJO
lavije. Tudi podatek, da je danes v Sloveniji že več kot tisoč
podjetij z udeležbo avstrijskega kapitala, nazorno govori o DOBRO
tem, da je Slovenija »naravna« izbira za avstrijska podjetja, POZNA IN
ko se odločajo za internacionalizacijo svojega poslovanja.
Medsebojno sodelovanje, ne samo vzpenjajoče se DOŽIVLJA
gospodarsko, je pripomoglo tudi k temu, da je meja med
državama danes vse manj zaznavna, seveda če pozabimo
KOT
na nadzor na meji. Obe državi imata tudi podobno gospo- NARAVNEGA
darsko menjavo in oboji smo izvozno usmerjeni v Nemčijo,
Slovenija pa tudi v Avstrijo. Ko je govor o gospodarski
PARTNERJA
menjavi, seveda ne moremo mimo avtomobilske industrije, V VSE BOLJ
ki je ne zaznamuje le dobro sodelovanje med podjetji na
obeh straneh meje, temveč tudi zgledno sodelovanje med KOMPLEKS-
podjetji, raziskovalnimi ustanovami in univerzami obeh NEM SVETU.
držav. Avstrijska podjetja so v povprečju sicer precej večja
kot slovenska, a oboji smo narod skritih šampionov, če si
sposodimo besede direktorja družbe Advantage Austria
Ljubljana Petra Hasslacherja.
Slovenci vemo, da je Avstrija naša dobra, če ne najboljša
soseda. To spoznanje v Avstriji sicer še ni tako razširjeno, a
vse več je Avstrijcev, ki Slovenijo dobro poznajo in doživljajo
kot naravnega partnerja v vse bolj kompleksnem svetu.

Naklada: 10.000 izvodov

Tisk:
Vanja Tekavec, urednica
SALOMON, d. o. o.

AVSTRIJA & SLOVENIJA 3

INTERVJU

»BOLJ KO GRESTE PROTI

ZAHODU AVSTRIJE,
VEČJE SO
PRILOŽNOSTI
ZA SLOVENIJO«
V SLOVENIJI JE DANES ŽE VEČ
KOT TISOČ PODJETIJ Z AVSTRIJSKIM
KAPITALOM, KAR UVRŠČA AVSTRIJO Z
NASKOKOM NA PRVO MESTO MED TUJIMI
VLAGATELJI V SLOVENIJO.

M
ZA 2,9 ark Metal, Wtronic, so vedno pozitivni, v zadnji anketi so se kar
Magna, Herz, to je v 90 odstotkih podjetij izrekli, da bi se še
MILIJARDE le nekaj avstrijskih enkrat odločili za investiranje v Slovenijo. V
EVROV podjetij, ki so se v podjetjih so zelo zadovoljni s kakovostjo in
zadnjih dveh letih izobrazbo delovne sile v Sloveniji, znanjem
IZDELKOV SMO odločila za ustano- tujih jezikov, cenijo tudi kakovost, lojalnost
LANI UVOZILI vitev podjetja ali in zanesljivost slovenskih dobaviteljev.
širitev svoje proizvodnje v Sloveniji. »Vsak Izboljšuje se tudi plačilna disciplina, še zlasti,
IZ AVSTRIJE. dan se na našo pisarno obrne od 30 do 50 če primerjamo Slovenijo z okoliškimi drža-
podjetij, ki želijo poslovati v Sloveniji, in vami. Pomembna prednost za avstrijska po-
vsak teden tri do pet podjetij, ki jih zanima djetja je bližina slovenskega trga, kar odpira
ZA 1,9 ustanovitev podjetja v Sloveniji,« pravita nove priložnosti za krepitev medsebojnega
direktor pisarne ADVANTAGE AUSTRIA v sodelovanja, saj Slovenija v Avstriji vendarle
MILIJARDE Sloveniji Peter Hasslacher in njegova name- ni tako zelo poznana, kot bi si morda mislili.
EVROV BLAGA stnica Eva Pfurtscheller. Bolj ko greste proti zahodu, manj vedo o Slo-
veniji. Junija se je na nas obrnilo podjetje iz
JE SLOVENIJA Kako bi v nekaj stavkih opisali Vorarlberga, ki deluje v kovinski industriji. To
LANI IZVOZILA sodelovanje med državama? Kaj Avstrijci avstrijsko podjetje dotlej Slovenije ni imelo
cenijo v Sloveniji, kako dobri partnerji na svojem radarju, saj so menili, da država
V AVSTRIJO. smo in kje se to najbolj kaže? nima potenciala in ni primerna za iskanje
Eva Pfurtscheller: »Sodelovanje med drža- poslovnih partnerjev, zdaj pa so jo odkrili in
vama je zelo dobro. Avstrijska podjetja v Slo- iščejo tu partnerje, dobavitelje.
veniji vsako leto vprašamo, kako ocenjujejo Peter Hasslacher: »Nedavno sem se ude-
investicijsko klimo v Sloveniji, in odgovori ležil srečanja v Innsbrucku na Tirolskem, kjer

4 POSEBNA IZDAJA
 PETER HASSLACHER,
direktor ADVA
ADVANTAGE
ADV NT GE AUSTRIA Ljubljana:
NTA
»AVSTRIJA IZVOZI V
SLOVENIJO ZA PRIBLIŽ-
NO TRI MILIJARDE EVROV
BLAGA IN STORITEV, NA
KITAJSKO
KIT
KITAJSKO PA ZA 3,6 MILI-
JARDE EVROV.«
ARHIV ADVANTAGE AUSTRIA LJUBLJANA

smo govorili o pomenu poslovnih vozlišč.
Na dogodku so poudarili Slovenijo kot
vozlišče za države jugovzhodne Evrope,
Tajvan za Kitajsko in južno Tirolsko za
Italijo. O tem, kako pomembna je Slovenija
za avstrijska podjetja, vam dovolj nazorno
pove podatek, da izvozi Avstrija v Slovenijo
za približno tri milijarde evrov blaga in sto-
ritev, na Kitajsko pa za 3,6 milijarde evrov!
Ob tem, da ima Kitajska 1,2 milijarde ljudi,
Slovenija pa le dva milijona.«
V javnosti ni slišati prav veliko slabih
novic o poslovanju avstrijskih podjetij
v Sloveniji. Kako so te družbe poslovale
lani, so bile uspešneje od povprečja
slovenskih podjetij?
Eva Pfurtscheller: »Rezultati naše ankete
kažejo, da so avstrijska podjetja lani poslo-
vala bolj uspešno kot leto prej. Naročila in
prihodki so zrasli, rastoč trend se kaže tudi
pri drugih kazalcih, kot so izkoriščenost
proizvodnih zmogljivosti, število zaposle-
nih in drugi. Nekoliko je upadel le obseg
investicij. Še leta 2015 so avstrijske inve-
sticije pomenile 30 odstotkov vseh tujih
investicij v Sloveniji, zdaj pa le še 25 odsto-
tkov, kar gre pripisati predvsem prestruk-
turiranju bančnega sektorja, saj se je kar
nekaj velikih avstrijskih bank umaknilo s
slovenskega trga ali so prešle pod novega
lastnika. Čeprav se je obseg investicij v
Slovenijo zmanjšal, naše izkušnje kažejo, da
je zanimanje avstrijskih podjetij za poslo-
vanje v Sloveniji precejšnje. Tedensko se na
našo pisarno obrne vsaj tri do pet podjetij
iz Avstrije, ki jih zanima ustanovitev pod-
jetja v Sloveniji, in vsak dan med 30 in 50
podjetij, ki želijo poslovati v Sloveniji.«
Bi torej lahko rekli, da je Slovenija
logična naložbena lokacija za
avstrijska podjetja, ki se odločajo za
internacionalizacijo?
Eva Pfurtscheller: »Zagotovo. Vse več
avstrijskih podjetij, ki so prej poslovala na
Kitajskem, se danes raje odloča za bližnje,
sosednje trge. Pomembna prednost Slove-
nije je tudi njena politična in gospodarska
stabilnost.«
Kako pa v avstrijskih podjetjih
ocenjujejo spodbude, ki jih slovenska
država ponuja tujim vlagateljem? So te
po njihovih ocenah zadostne?
Eva Pfurtscheller: »Kar 64 odstotkov
podjetij je v anketi odgovorilo, da niso
zadovoljni s podporami in spodbudami
državnih institucij v Sloveniji. Dodatna
težava je, da je v Sloveniji vse prepleteno,
zato v tujih podjetjih, ki želijo poslovati v
Sloveniji, mnogokrat ne vedo, kam naj se
obrnejo po nasvet. Podjetja tako tavajo
od enega do drugega uradnika in iščejo
pravega sogovornika, podobne težave pri
iskanju odgovornih oseb pa imamo tudi
mi.
V Sloveniji je danes že več kot tisoč
avstrijskih podjetij, zaposlujejo pa več
kot 20 tisoč ljudi. Kakšna je strategija
širitve avstrijskih podjetij v Slovenijo?

AVSTRIJA & SLOVENIJA 5

INTERVJU
Ali pri tem opažate morebitne trende,
vzorce?
Peter Hasslacher: »Največ avstrijskih
podjetij je v mariborski regiji, na mejnem
območju z avstrijsko Štajersko, sledi
Ljubljana, najmanj pa jih je na slovenski
obali, izjema so naftna družba OMV in še
nekatere druge.«
Imate morda podatke, koliko so
avstrijska podjetja reinvestirala v
Slovenijo?
Peter Hasslacher: »Statističnih podatkov
nimamo, lahko pa govorimo o močnem
investicijskem ciklu avstrijskih podjetij v
Sloveniji. Mark Metal na Ptuju, Herz v Litiji,
Palfinger v Mariboru, Wtronic v Postojni ...
to so le nekatera podjetja, ki so v zadnjih
letih investirala v Sloveniji.«
Omenili ste, da se za širitev v Slovenijo
vsak teden zanima od tri do pet podjetij,
bi lahko rekli, da jih je k temu spodbudil
tudi prihod Magne v Hoče?
Peter Hasslacher: »Prihod Magne je za-
gotovo pomemben, težko pa bi se strinjal,
da je ravno Magna povod za povečano
privlačnost Slovenije med avstrijskimi inve-
stitorji. Slovenija je bila vedno privlačna za
avstrijske investicije – ima dobro geograf-
sko lego, zelo močno raste tudi gospo-
darsko. Vse to so razlogi, ki povečujejo
privlačnost Slovenije v Avstriji in za njena
podjetja.«
Vse kaže, da drugi tir vendarle bo, kaj si
obetate od njegove izgradnje, kje vidite
možnosti za krepitev sodelovanja? Kdo
potrebuje drugi tir?
Peter Hasslacher: »Luka Koper je danes
najpomembnejše pristanišče za avstrijsko
gospodarstvo v Evropi, bolj kot Rotterdam
ali Hamburg, prehitela je tudi tržaško in
reško pristanišče. Enako pa je tudi v obratni
smeri, saj so avstrijska podjetja daleč
najpomembnejši partner Luke Koper, več
EVA PFURTSCHELLER, namestnica
direktorja ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana:
»VSAK DAN SE NA NAŠO
PISARNO OBRNE MED
30 IN 50 PODJETIJ, KI
ŽELIJO POSLOVATI V
SLOVENIJI.«
6 POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA
kot tretjina blaga, ki potuje prek koprske predvsem kot dobavitelj nemški
luke, je namenjenega avstrijskim partner- industriji, je to morda priložnost za
jem. Seveda si želimo, da bi bile logistične krepitev sodelovanja med državama?
povezave med Avstrijo in Koprom kar Peter Hasslacher: »Težko vprašanje. Zna-
najboljše. Že danes se Luka Koper ubada menja ohlajanja nemškega gospodarstva
s pomanjkanjem prostorskih zmogljivosti, so za zdaj še zelo šibka, vse, kar vemo, je, da
druga največja pomanjkljivost pa je drugi bo kriza prišla, ne pa tudi, kdaj. Osebno sicer
tir med Divačo in Koprom. Avstrijska pod- ne verjamem, da bomo kmalu videli nov
jetja rada sodelujejo z Luko Koper, seveda gospodarski zlom, če govorimo o sodelova-
pa se lahko že jutri vrnejo v Trst, Rotterdam nju med slovenskimi in avstrijskimi podjetji,
ali Hamburg, če težave s pomanjkanjem pa bi zagotovo v ospredje postavil avtomo-
prostora ne bodo odpravljene.« bilsko industrijo. Danes že skoraj vsak večji
slovenski avtomobilski dobavitelj sodeluje
Z drugim tirom bo Slovenija še okrepila z avstrijskimi raziskovalnimi institucijami in
svojo vlogo kot tranzitna država, kar univerzami, dobro je tudi sodelovanje med
je seveda tudi priložnost za povečanje podjetji na obeh straneh meja. V Gradcu,
investicij v logistiko. Kakšno vlogo kjer je sedež Magne, imamo močan kom-
imajo lahko pri tem avstrijska podjetja? petenčni center za avtomobilsko industrijo,
Eva Pfurtscheller: »Že danes je v Slove- veliko slovenskih avtomobilskih dobaviteljev
niji več kot deset avstrijskih logističnih intenzivno sodeluje tudi z AVL List GmbH,
podjetij, ki so tu vzpostavila svoja vozlišča ki je največje svetovno podjetje za razvoj,
ali širijo zmogljivosti. Med njimi je tudi lo- simulacijo in preizkus pogonskih sistemov.
gistično podjetje Cargo-Partner, ki je konec Danes živimo in poslujemo v globaliziranem
avgusta na Brniku položilo temeljni kamen svetu, obenem pa čedalje pomembnejši
in začelo gradnjo novega logističnega
centra.«
Peter Hasslacher: »20. novem-
bra bomo skupaj s Finan-
cami znova organizirali
poslovno konferenco o
mobilnosti, infrastruk-
turi in logistiki. Tudi to
je znamenje dobrega
sodelovanja med
Slovenijo in Avstrijo
na tem področju.«
V zadnjem času
je veliko novic o
ohlajanju nemškega
gospodarstva
oziroma upadanju
naročil v nemških
podjetjih. Slovenija in
Avstrija sta obe izvozno
usmerjeni v Nemčijo,
VALERI ANGELOV
PRIREDIT VE
ADVAN TAG E AUS TR IA
Ljubljana
}USPEŠNO
V SLOVENIJI
13. september 2018
Celje
Poslovno srečanje z individualnimi
B2B pogovori z avstrijskimi,
slovenskimi in drugimi
mednarodnimi podjetji v sklopu
Mednarodnega obrtnega sejma
v Celju, ki ga organizirata
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana
in Obrtno-podjetniško zbornico
Slovenije.
}AVSTRIJSKE
POČITNIŠKE
DESTINACIJE
na Otroškem bazarju
14. - 16. september 2018
Gospodarsko razstavišče
v Ljubljani
Avstrija zagotavlja neomejeno
zabavo za malčke in njihove starše!
Pod okriljem ADVANTAGE AUSTRIA
se bodo na sejmu predstavile
počitniške destinacije z vseh koncev
Avstrije.
} MICE-Experience
26. september 2018
Ljubljana
Poslovno srečanje z avstrijskimi
poslovno-kongresnimi ponudniki,
ki ponujajo storitve na področju
organizacije raznovrstnih
dogodkov. Predstavili se bodo
avstrijski hoteli, kongresni centri
ter drugi ponudniki kongresnih
storitev.

} DAN INOVACIJ }POSLOVNE }Konferenca

na temo
industrije 4.0
8. november 2018
Institut Jožef Stefan
v Ljubljani
Poslovni dogodek za tehnološke
start-up-e, manjša in srednje velika
že uveljavljena tehnološka podjetja,
ki se ukvarjajo s tehnologijami
industrije 4.0, ter podjetja s področij
avtomatizacije, robotike, pametnih
tovarn, 3D tiska, informacijske
tehnologije, pametne logistike in
drugih področij 4.0.
PRILOŽNOSTI
VINARSTVA
15. november 2018
Goriška Brda
V Goriških Brdih organizirano
poslovno srečanje s tematskimi
predavanji in individualnimi B2B
pogovori z avstrijskimi vinarji,
trgovci z vinom in opremo za
vinarje ter proizvajalci in trgovci s
tehnologijo za vinske kleti.
PREMIKAMO
SLOVENIJO 2.0
20. november 2018
Brdo pri Kranju
Glavna tema konference bo
prihodnosti mobilnosti in
vprašanje kako modernizacija
mobilnosti spreminja poslovne
priložnosti. Konferenco
organizirata Finance Akademija in
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana.

SURPRISINGLY INGENIOUS ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana

Prešernova cesta 23, SI-1000 Ljubljana
T +386 1 513 97 70
Več informacij o prireditvah ADVANTAGE AUSTRIA laibach@advantageaustria.org
Ljubljana: www.advantageaustria.org/si www.advantageaustria.org/si
INTERVJU
trend mednarodnega sodelovanja postaja
regionalizacija in v tem vidim tudi priložnost
za še tesnejše povezovanje Avstrije, Slovenije
in severne Italije.«
NEPOSREDNE Živimo tudi v času vse kompleksnejših
mednarodnih odnosov, tu so trgovinska
NALOŽBE vojna med ZDA in Kitajsko, brexit in še
bi lahko naštevali. Ko so globalni odnosi
AVSTRIJSKIH vse bolj zapleteni, ni nenavadno, da
PODJETIJ SO V sosedje še tesneje sodelujejo. Kje so še
priložnosti za tesnejše sodelovanje med
MINULEM LETU državama?
ZNAŠALE Peter Hasslacher: »Veliko priložnosti je
zagotovo pri čezmejnem sodelovanju ob
3,2 MILIJARDE slovensko-avstrijski meji. Na ADVANTAGE
EVROV, KAR JE AUSTRIA Ljubljana smo razvili dva evropska
projekta čezmejnega sodelovanja in se sku-
24,7-ODSTOTNI paj s partnerji z obeh strani meje potego-
vali za sredstva iz programov čezmejnega
DELEŽ VSEH sodelovanja Interreg ter jih tudi dobili, na
NEPOSREDNIH kar smo zelo ponosni. S projektom Innovet
razvijamo in spodbujamo dualno poklic-
TUJIH NALOŽB no usposabljanje mladih, ki je v Avstriji in
V SLOVENIJI. Nemčiji že dobro uveljavljeno, s projektom
Eurevita pa obujamo stare obrti na obeh
PODJETJA SO straneh meje.«
AKTIVNA V Bi lahko to sodelovanje razširili tudi na
SKORAJ VSEH področje turizma?
Peter Hasslacher: »Zagotovo. Lahko bi de-
GOSPODARSKIH nimo povezali jezera na obeh straneh meje
SEKTORJIH in jih skupaj predstavljali svetu. Avstrija ima
Vrbsko, Slovenija Blejsko jezero. Zakaj ne bi
IN SODIJO povezali turistične ponudbe teh turističnih
VEČINOMA MED krajev in bi turist preživel tri dni ob Ble-
jskem, štiri dni pa ob Vrbskem jezeru ali ob-
VODILNA NA ratno? Oba turistična kraja imata podobne
TRGU. strukturne težave – razmeroma zastarelo
hotelsko infrastrukturo, razmeroma kratko
turistično sezono, hkrati pa imata oba bo-
gato kulturo, zgodovino, dobro ponudbo
športnih in drugih prostočasnih aktivnosti.
8 POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA
SHUTTERSTOCK
Če bi povezali ponudbo obeh krajev, bi
lahko turisti na enem dopustu spoznali
dve različni državi, jezika, kulturi, hrano,
vina, okolico. Povezali bi se lahko tudi v
zimskem turizmu. Avstrijska Koroška ima
veliko smučarskih središč, v Sloveniji pa
imate močno tradicijo termalnega turizma
in to bi bila lahko lepa paketna turistična
ponudba. Velike možnosti vidim tudi v
povezovanju vinskih cest. Na avstrijskem
Štajerskem je oktobra, v času trgatve, na
vinskih cestah več kot milijon ljudi, na
slovenski strani pa ni takšne gneče, čeprav
je med obema pokrajinama le nekaj sto
metrov.«
Omenili ste projekte dualnega
izobraževanja, kako pomembni
so slovenski delavci za avstrijsko
gospodarstvo?
Peter Hasslacher: »Zelo, zlasti za podjetja
v bližini meje, torej v Celovcu, Beljaku,
Gradcu, če naštejem le nekatere kraje. Če se
ne motim, se dnevno vozi na delo v Avstrijo
od deset tisoč do 15 tisoč Slovencev. Denar,
ki ga zaslužijo v Avstriji, porabijo doma, kar
je dodana vrednost za obe državi.«
Kako lahko skupaj premagujemo težave
s pomanjkanjem delovne sile na obeh
straneh meje, kakšni pristopi bi se
obnesli?
Peter Hasslacher: »Če vemo, da dober
varilec danes zasluži bolje kot nekdo z uni-
verzitetno izobrazbo družboslovne smeri,
je jasno, da moramo narediti več za boljši
ugled nekaterih poklicev in da se bo več di-
jakov odločalo za tehniške poklice. Izkušnje
podjetij kažejo tudi, da mladim diploman-
tom primanjkuje praktičnih izkušenj, to pa
pomeni, da je treba pospešiti vključevanje
mladih na trg dela ter zmanjšati vrzel med
formalno izobrazbo in vajeništvom.
Opernring 3, A-1010 Vienna +43-1-588 58-0 office@aba.gv.at www.investinaustria.at
SLOVENSKA PODJETJA V AVSTRIJI
LANI JE V
AVSTRIJI
ODPRLO
VRATA KAR 26
SLOVENSKIH
PODJETIJ
SLOVENSKA PODJETJA BODO
V DVEH LETIH V AVSTRIJI ODPRLA 115
NOVIH DELOVNIH MEST.
A
vstrija, ki bo letos po napovedih
domačih analitikov dosegla
3,2-odstotno gospodarsko rast,
postaja vse bolj priljubljena tudi
med slovenskimi podjetji, ki želijo širiti izvoz
v države DACH (Nemčija, Avstrija, Švica) ali
druge države zahodne Evrope. Lani je vrata
v Avstriji odprlo kar 26 novih slovenskih
podjetij, največ na Koroškem in Štajerskem,
poudarja Marion Biber, direktorica za
južno Evropo na avstrijski javni agenciji za
pospeševanje tujih investicij ABA-Invest.
Za primerjavo, v letu 2016 je po podatkih
ABA-Investa v Avstriji odprlo vrata 16 slo-
venskih podjetij, leta 2015 pa le osem.
Statistika avstrijske javne agencije kajpak
dopušča možnost, da se je lani za širitev
čez mejo odločilo še več slovenskih podjet-
nikov, še bolj zgovoren pa je podatek, da
se je Slovenija po številu novoustanovlje-
nih podjetij na avstrijskem trgu lani uvrstila
takoj za Nemčijo, drugo mesto pa si je
delila z Italijo in Švico.
10
»Slovenska podjetja so lani za vstop
na avstrijski trg namenila 8,075 milijona
evrov, kar bo v prihodnjih dveh letih
Avstriji prineslo 115 novih delovnih mest,«
poudarja Biberjeva. Največ podjetij je po
pričakovanjih ustanovilo svoja distribucij-
ska podjetja, nekaj, sicer le manjši del, pa
tudi svojo proizvodnjo. Sedem podjetij je
povezanih s storitvami, pet pa z informa-
cijsko in komunikacijsko tehnologijo. Za
širitev v Avstrijo se je lani denimo odločila
tudi Sportina kot eno večjih podjetij iz
Slovenije, vsa preostala so manjša ali
srednja podjetja, še pravi sogovornica. Na
Koroškem je lani odprlo vrata 14 podjetij
iz Slovenije, na Štajerskem sedem, tri po-
djetja v avstrijski prestolnici Dunaj in dve
podjetji v deželi Spodnja Avstrija.
Kupci raje posegajo po »Made
in Austria«
Da se zanimanje slovenskih podjetij za
vstop na avstrijski trg krepi, opažajo tudi
»V letu 2017 so se sloven-
ska podjetja obrnila na nas 62-krat,
do konca maja letos pa smo reali-
zirali osem projektov,« poudarja
MARION BIBER, direktorica za južno
Evropo na avstrijski javni agenciji
za pospeševanje tujih investicij ABA-
Invest. Lani je ABA-Invest svetoval
344 podjetjem pri ustanovitvi podjetja
v Avstriji, skupna vrednost investicij
je znašala 723,85 milijona evrov.
na regionalni agenciji za promocijo tujega
investiranja BABEG, katere poslanstvo je
privabljanje tujih vlagateljev ter pomoč
pri ustanavljanju in delovanju podjetij na
Koroškem. Med njimi je denimo slovensko
podjetje Ograje Kočevar, ki je leta 2014
v Velikovcu na avstrijskem Koroškem
ustanovilo podjetje OGK Zäune, lani pa
so tam odprli še svoj proizvodni obrat.
Celotna naložba je znašala 1,6 milijona
POSEBNA IZDAJA

Koroška ne želi biti le turistična regija,
želi se uveljaviti tudi kot tehnološka
vroča točka v regiji Alpe-Jadran. Ob
VRBSKEM JEZERU je zrasel tudi eden
paradnih projektov Koroške tehnološki
park Lakeside.
evrov, projekt pa je delno subvencionirala
zvezna dežela Koroška. OGK Zäune GmbH
ima danes v Avstriji tudi razstavno-prodajni
salon in skladišče v skupnem obsegu 600
kvadratnih metrov, skupno pa ima podjetje
kar dva tisoč kvadratnih metrov zemljišč.
»Za Koroško smo se odločili, da se
približamo kupcem v Avstriji, skrajšamo
dobavne roke in v delovanje podjetja
vključimo lokalno skupnost na Koroškem.
AVSTRIJA & SLOVENIJA
SHUTTERSTOCK
NEKAJ
ZANIMIVOSTI
O AVSTRIJI
Avstrija nameni letno ZA
RAZISKAVE IN RAZVOJ 11,3
milijarde evrov oziroma 3,14
odstotka BDP, kar jo uvršča v
evropski vrh, takoj za Švedsko.
Cilj nove avstrijske vlade je 3,76
odstotka BDP.
Z dvema dnevoma stavk na leto
na tisoč zaposlenih se uvršča
med države z NAJNIŽJO
STOPNJO STAVK v Evropi,
takoj za Švico.
Avstrijski kupci dajejo prednost domačim Na 100 evrov vložka v raziskave
proizvajalcem in cenijo kakovostne izdelke. v razvoj dobijo podjetja DAVČNI
Poleg tega je Velikovec logistično zelo blizu DOBROPIS v višini 14 evrov.
matičnemu podjetju. V veliko pomoč so
nam bili hitri in preprosti upravni postopki, Z LETALSKO INDUSTRIJO je
posredno ali neposredno pove-
pomoč pri nakupu zemljišča, usposobljeni
zanih kar 114 podjetij.
in odzivni predstavniki institucij. Investicijo
v lastno podjetje na Koroškem priporoča- V Avstriji deluje že skoraj
mo tudi vsem drugim tujim investitorjem,« DEVET TISOČ PODJETIJ IZ
poudarja lastnica in direktorica podjetja NEMČIJE.
Zdenka Kočevar.
S tem ambicij podjetja še ni konec, saj V obdobju od 2003 do 2016 je
želijo na področju ograjnih sistemov v ŠTEVILO NOVIH PODJETIJ
IZ DRŽAV VZHODNE EVROPE
Avstriji ponuditi celosten servis in se uvel- zraslo s 567 na 3.501.
javiti z izdelki »Made in Austria«, seveda pa
jim avstrijski trg pomeni tudi iztočnico za Delež industrije v bruto
nadaljnjo širitev na nove trge. »Naša vizija domačem proizvodu je leta
razvoja predvideva, da bomo podjetju v 2014 znašal 28,3 odstotka, s
Avstriji dodajali nova, ki bodo pokrivala čimer se AVSTRIJCI UVRŠČA-
radij približno 200 kilometrov, in se od tam JO TAKOJ ZA NEMCI.
širili na druge zahodnoevropske trge.«
11
SLOVENSKA PODJETJA V AVSTRIJI
»Ustanavljanje podjetij na avstrij-
skem Koroškem je privlačno pred-
vsem za tiste podjetnike, ki želijo
delovati na razvitem avstrijskem,
nemškem in švicarskem trgu,« pou-
darja MICHAEL ZWANTSCHKO iz
koroške agencije BABEG.
Avstrija kot odskočna deska na
nemško govoreče trge
Kot pravi Zdenka Kočevar, je bila pri
odločitvi za širitev na avstrijski trg odločilna
tudi podpora Avstrije in dežele Koroške, ki
načrtno in sistematično spodbujata tuje
investitorje k postavitvi proizvodnje na
Koroškem. Kočevarjeva pri tem še posebej
omenja koroško razvojno agencijo BABEG,
veliko pa si v podjetju obetajo tudi od
članstva v avstrijski gospodarski zbornici,
ki skrbi za internacionalizacijo podjetij,
registriranih v Avstriji.
»To za nas pomeni vstop v številna nova
poslovna omrežja. Prednosti vstopa nam še
ni uspelo v celoti uveljaviti, vsekakor pa je
to del naše razvojne vizije. Avstrijski kupci v
vseh prodajnih segmentih dajejo prednost
Kako so se slovenska podjetja širila v Avstrijo
Leto Št. novih Višina investicije
podjetij (v milijonih evrov)
2010 2 0,030
2011 8 0,840
2012 10 0,220
2013 12 1,724
2014 10 1,190
2015 8 1,635
2016 16 1,266
2017 26 8,075
12
»Avstrijska država ima trenutno za
podporo gospodarstvu na različnih
področjih na voljo kar dve milijardi
evrov nepovratnih sredstev,« pou-
darja davčni svetovalec JOHANN
PICEJ iz davčne pisarne DDr.
Jaklitsch in Mag. Picej.
domačim ponudnikom in proizvajalcem in
z vstopom na trg Avstrije tako kot domači
proizvajalec nastopamo kot primarna izbira
v panogi,« poudarja sogovornica. Kot še
pravi, je avstrijsko poslovanje drugačno
od uveljavljenega pri nas. Razlike zazna-
vajo na politični, ekonomski, tehnološki in
socialno-kulturni ravni, sicer pa pravi, da
sta za uspešno nastopanje na avstrijskem
trgu potrebni poznavanje in upoštevanje
posebnosti odnosa do izdelkov in storitev,
dojemanja in sprejemanja posebnosti
nakupnega procesiranja, načel delovanja
poslovnega dogovarjanja, načel spreje-
manja nakupnih odločitev, posebnosti
nakupnih motivov, posebnosti delova-
nja trženjskih poti in orodij trženjskega
komuniciranja. »Vsi navedeni kazalniki se
Št.
zaposlenih
2 proizvodnje ali zaposlovanje novih delavcev.
24
15
35
33
24
33
115
Vir: ABA-Invest
»Podjetje s sedežem v Avstriji lažje
sklepa posle z drugimi avstrijskimi
podjetji, večje so tudi možnosti za
širitev posla prek avstrijskih bank,
ki so na primer dobro poznane v
vzhodnoevropskih državah,« pravi
JERNEJ DVORŠAK iz BABEGA.
razlikujejo tudi med zveznimi deželami v
Avstriji,« med drugim poudarjajo v podjetju
Ograje Kočevar.
Raj za slovenske podjetnike
Seveda širitev na nemško govoreče trge ni
edini razlog širitve na avstrijski trg. »Nekate-
ra podjetja so se za ustanovitev podružnice
v Avstriji odločila zaradi kompleksne
zakonodaje, ki ureja napotitev delavcev v
Avstrijo. To še zlasti velja za gradbeništvo
ali za denimo proizvajalce oken, vrat, ki se
jim bolj splača, da delavce zaposlijo v svojih
avstrijskih podjetjih. Spet druga želijo biti
bližje svojim kupcem, še zlasti, ko gre za
posle med podjetji,« poudarja Marion Biber.
ABA-Invest svetuje podjetjem pri izbiri
poslovne lokacije, iskanju nepremičnin in
primernega sedeža podjetja, davčnih in
pravnih zadevah kot tudi pri iskanju virov
financiranja ali subvencij.
Davčni svetovalec Johann Picej iz podjetja
DDr. Jaklitsch in Mag. Picej pa za vse večjo
priljubljenost Avstrije med slovenskimi
podjetniki našteva tudi številne davčne ugo-
dnosti in subvencije ter spodbude za širitev
»Avstrijska država ima trenutno za pod-
poro gospodarstvu na različnih področjih
na voljo kar dve milijardi evrov nepovratnih
sredstev. Za ta sredstva lahko zaprosi vsako
podjetje, pogoj pa je, da ima avstrijski obrt-
ni list in sedež v Avstriji. Seveda nepovrat-
nih sredstev ne morete dobiti kar tako, a če
je projekt dober, lahko povprečno pridobite
tudi do 15 odstotkov sredstev investicije.
POSEBNA IZDAJA

»Medtem ko se v Sloveniji
že dolgo krešejo mnenja
o uvedbi socialne kapice,
jo Avstrija ima«, poudarja
DEAN KOŠAR, partner
svetovalnega podjetja Grant
Thornton Slovenija.
Avstrija močno spodbuja tudi raziskave in
razvoj. Če podjetje dokaže, da je usmerilo
sredstva v raziskave, ga država nagradi z do-
bropisom v višini 14 odstotkov investicije,«
poudarja Picej.
Avstrija vabi tudi z različnimi davčnimi
spodbudami in olajšavami. Samostojni pod-
jetniki si denimo lahko z investicijsko olajša-
vo znižajo davčno osnovo do 13 odstotkov,
mala in srednja podjetja pa od 10 do 15
odstotkov, če dokažejo, da so povečevala
investicije. Za zmanjšanje davčne obvezno-
sti lahko zaprosi tudi fizična oseba, s čimer
država spodbuja priseljevanje strokovnja-
kov iz tujine. Med ugodnostmi avstrijskega
davčnega sistema Picej med drugim pou-
darja tudi možnost znižanja davčne osnove
za povezana podjetja. »To pomeni, da se
lahko več podjetij po skupnem dogovoru
povezuje v davčni skupini z namenom, da
seštejejo davčne osnove vsakega podjetja
in pobotajo izgube z dobičkom,« je pona-
zoril Picej, ki sicer svetuje, naj si podjetja
poiščejo svetovalca, preden se dokončno
odločijo za širitev v Avstrijo.
Avstrija vabi tudi z nizko stopnjo stavk,
učinkovito in hitro javno upravo in pod-
jetjem naklonjeno gospodarsko politiko.
»Velika prednost v Avstriji je tudi, da so
minimalne plače zagotovljene na podlagi
kolektivnih pogodb, in po novem tudi
možnost lažjega odpuščanja, ki delodajalcu
omogoča, da se z delavcem razide v zelo
kratkem času, delodajalcu tudi ni treba na-
vajati posebnih, denimo poslovnih razlogov
za odpoved,« med drugim poudarja Picej.
AVSTRIJA & SLOVENIJA
Alpen Adria
– Steuerberatung
– Unternehmensberatung
Unsere sprachlichen Kompetenzen verbunden mit unse-
ren steuerlichen und rechtlichen Kenntnissen ermögli-
chen es uns, unsere Dienstleistungen auf dem gesamten
Alpen-Adria-Raum anzubieten. Als Steuerberatungs-
unternehmen stehen wir unseren Klienten auf professi-
onellem Niveau zur Seite. Betriebswirtschaftliche und
steuerliche Serviceleistungen sind unser angestammtes
Fachgebiet. Darüber hinaus entwickeln wir gemeinsam
mit unseren Klienten effektive und effiziente Lösungen
für komplexe und interdisziplinäre Managementaufga-
ben. Von der Idee bis zum großen Marktauftritt begleiten
wir unsere Klienten in allen Belangen der Unternehmens-
führung.
Čezmejno poslovanje
– davčno svetovanje
– podjetniško svetovanje
Naša jezikovna znanja v povezavi z našim davčnim in
pravnim znanjem nam omogočajo, da lahko ponuja-
mo naše storitve na celotnem območju Alpe–Adria. Kot
davčna pisarna stojimo svojim strankam ob strani in jim
strokovno svetujemo. Naše glavno področje delovanja so
računovodske storitve in davčno svetovanje. Poleg tega
skupaj s svojimi strankami razvijamo učinkovite rešitve
za kompleksne in interdisciplinarne naloge. Strankam
svetujemo in jih podpiramo od prve ideje do uspešnega
nastopa na trgu.
Pischeldorfer Straße 107
9020 Klagenfurt/Celovec
Tel.: +43(0)463 56 196
E-mail: office@picej.com
www.davcnisvetovalec.com
13
 SLOVENSKA PODJETJA V AVSTRIJI
JURE MAKOVEC
Medtem ko se v Sloveniji že dolgo
krešejo mnenja o uvedbi socialne kapice,
jo Avstrija ima. Določena zgornja meja
bruto dohodka, od katerega zavezanec še
plača prispevke za nezgodno, zdravstveno
in pokojninsko zavarovanje, znaša pri naših
severnih sosedih približno 5.100 evrov
bruto mesečno, poudarja Dean Košar, part-
JURE MAKOVEC
ner svetovalnega podjetja Grant Thornton
Slovenija. Med ugodnostmi za zaposlene
sogovornik poudarja tudi nižjo obdavčitev
določenih dodatkov. »V Avstriji sta poleg
rednih 12 plač v skladu s kolektivnimi
pogodbami obvezna še božičnica (oziroma
13. plača) in regres (oziroma 14. plača).
Oba dodatka sta večinoma obdavčena z
nizko, šestodstotno dohodninsko stopnjo
in v Avstriji ni politika, ki bi si upal poseči v
takšno ureditev,« poudarja Košar.
Koroška kot tehnološka vroča
točka v regiji Alpe-Jadran
Inovacije, raziskave in razvoj imajo da-
nes čedalje večji pomen v gospodarstvu.
To je tudi cilj, ki si ga je v svoji strategiji
gospodarskega razvoja do leta 2020
postavila avstrijska Koroška, ki ne želi
biti le turistična dežela, temveč se želi
uveljaviti kot dinamični hotspot v regiji
Alpe-Jadran. Poudarek daje panogi IKT,
mikroelektroniki, senzoriki in obnovlji-
vim virom energije in v svoje okolje vabi
dinamična bodisi proizvodna bodisi
tehnološka podjetja. S tem namenom
14
je na avstrijskem Koroškem zraslo več
tehnoloških parkov, največji med njimi,
Lakeside Science & Technology Park,
združuje skoraj 70 podjetij, ki skupaj
zaposlujejo več kot 1.300 ljudi. V nepos-
redni bližini parka je celovška Univerza
Alpe-Adria, kar omogoča plodovito
sodelovanje podjetij in raziskovalnih
ter izobraževalnih ustanov, poudarja
Michael Zwantschko iz BABEGA. V
neposredni bližini slovensko-avstrijske
meje ima enega od svojih treh sedežev
tudi raziskovalni center Silicon Austria,
kjer se raziskave usmerjajo predvsem v
mikroelektroniko.
Podobno kot ABA-Invest tudi BABEG in-
vestitorjem ponuja brezplačno pomoč pri
ustanovitvi podjetja v Avstriji. »Podjetniki
lahko pri nas dobijo informacije o razpo-
ložljivih zemljiščih ali poslovnih prostorih,
pomagamo jim pri pripravi poslovnega
POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA
»INVESTICIJO V
LASTNO PODJETJE
NA KOROŠKEM
PRIPOROČAMO TUDI
VSEM DRUGIM TUJIM
INVESTITORJEM.«
ZDENKA KOČEVAR, lastnica podjetja
Ograje Kočevar, ki je lani v Velikovcu
odprlo obrat in poslovalnico.
načrta za banke in jih spremljamo na
sestankih pri davčnih in pravnih svetoval-
cih,« našteva Jernej Dvoršak, odgovorni za
podporo slovenskim podjetjem. »Pod-
jetjem pomagamo tudi pri pridobivanju
gradbenega dovoljenja in dovoljenj za
zagon proizvodnje. V Avstriji ta postopek
poteka tako, da se investitor za okroglo
mizo sreča z odločevalci, s katerimi še pred
oddajo vloge predelajo načrt investicije,
kar omogoča hitrejšo izdajo dovoljenj,«
razlaga Dvoršak.
V BABEGU so našteli, da se je lani za
širitev na Koroško odločilo 32 tujih podjetij
in med njimi so na prvem mestu prav
slovenska podjetja. »Podjetje s sedežem
v Avstriji lažje sklepa posle z drugimi
avstrijskimi podjetji, večje so tudi možnosti
za širitev posla prek avstrijskih bank, ki
so na primer dobro poznane v vzhodno-
evropskih državah,« še dodaja Dvoršak.
Photo © Lakeside Park| ...

Avstrijska Koroška
naložbe, širitev & delo
v tehnološko inovativni deželi
z visoko kvaliteto življenja

www.investincarinthia.at
PODJETJA

KAJ JE AVSTRIJSKA
WTRONIC
Avstrijsko podjetje za
proizvodnjo elektronskih
ELEKTRONIKA
komponent Wtronic NA TREH
LOKACIJAH – v avstrijskem
Velikovcu, italijanskem Ahtnu
in Postojni – povezuje 85
IZ SLOVENIJE
zaposlenih.

SEDEŽ PODJETJA in glavnina

administracije sta v Avstriji, v KAKO JE WTRONIC POVEZAL SLOVENIJO,
Postojni in Vidmu pa proizvodna
obrata. ITALIJO IN AVSTRIJO

SLOVENIJA je zaradi bližine
avstrijskega in italijanskega
trga ter kratkih transportnih
poti med matičnim in
hčerinskimi podjetji IDEALNA
LOKACIJA, poudarja direktor
in lastnik Wtronica Christian
Walchhofer.
K
o se podjetje odloči za širitev v
tujino, poleg tržnih priložnosti
igrajo pomembno vlogo tudi
dobra lokacija, logistične po-
vezave in usposobljeni zapos-
leni. Te so v Sloveniji našli tudi v avstrijskem
podjetju Wtronic, ki je pred dvema letoma
v Postojni odprlo proizvodnjo elektron-
skih tiskanih vezij TES, d. o. o. (Technocare
Electronic Systems – TES, proizvodnja elek-
tronskih komponent) z 20 zaposlenimi. »V
Sloveniji se zelo dobro počutimo in to je za
nas zelo pomembno,« poudarja Christian
Walchhofer, lastnik in direktor Wtronica.
Podjetje Wtronic ima sedež v Velikovcu
(Völkermarkt) v vzhodnem delu Celovške
kotline na avstrijskem Koroškem. Njihov
glavni izdelek so tiskana vezja, brez katerih

16 POSEBNA IZDAJA

Danes se po nekaj tisoč kosov izdelka
ne splača več na Kitajsko, saj drage
transportne poti izničijo prednost poceni
proizvodnje, poudarja direktor in lastnik
skupine Wtronic Christian Walchhofer.
Na fotografiji tovarna podjetja v Postojni.
danes tako rekoč ni elektronskih naprav.
»Naš trg je zelo velik, saj z izjemo avtomo-
bilske tako rekoč ni industrije, ki ne bi pot-
rebovala tiskanih vezij,« pravi Walchhofer.
V Wtronicu tiskana vezja tudi kompletirajo,
vgrajujejo v ohišja in izdelujejo celotne
naprave.
Slovenija sicer ni bila prva izbira Wtroni-
ca, ki je prvi proizvodni obrat za izdelavo
elektronskih komponent odprl v bližini
italijanskega Vidma, v Furlaniji, a Walch-
hofer, velik zagovornik regije Alpe-Adria,
poudarja, da je Slovenija zaradi bližine
avstrijskega in italijanskega trga ter kratkih
transportnih poti med matičnim in hče-
rinskimi podjetji zanje pravzaprav idealna
lokacija.
»Imamo lastno transportno podjetje
in naš voznik se tako rekoč vsak dan vozi
iz Avstrije v Videm in zatem čez Postojno
AVSTRIJA in SLOVENIJA
nazaj v Velikovec,« pove sogovor-
nik. Kratke transportne poti so lahko
pomembna prednost tudi pri pridobivanju
posla, saj se, če poenostavimo, po 10 tisoč
kosov izdelka danes ne splača več na Kitaj-
sko. »Prevoz do Evrope je danes tako drag,
da se pri manjših naročilih od pet tisoč do
10 tisoč kosov prednost poceni proizvod-
nje na Kitajskem tako rekoč izniči,« poudar-
ja Walchhofer. Sedež podjetja in glavnina
administracije sta v Avstriji, v Postojni in
Vidmu pa proizvodna obrata. Podjetje v
vseh treh državah zaposluje 85 ljudi, od
tega približno 50 v Furlaniji.
Delo v Sloveniji ni poceni
Proizvodni obrat v Postojni so vzposta-
vili maja 2016, ko je proizvodnja v Italiji
postala premajhna. Za to so potrebovali
pičle tri mesece, srečno roko so imeli tudi
pri iskanju zaposlenih, saj je prav v času,
ko so iskali delavce, zaprlo vrata eno od
podjetij v Ilirski Bistrici. »V Sloveniji imamo
zelo dobro in utečeno ekipo, napačna pa
je predstava, da se lahko v Sloveniji zelo
poceni proizvaja. V Sloveniji dobijo delavci
različne dodatke, kot so dodatki za prevoz
in malico, in ko vse to seštejete, strošek
plačila vendarle ni tako nizek.« Povprečna
plača v TES, dodaja sogovornik, je približno
dva tisoč evrov bruto.
Wtronic zadnja leta skokovito raste.
Še leta 2015 so na ravni skupine ustvarili
devet milijonov evrov, lani pa že 17 milijo-
nov, načrt za letos je 17,5 milijona evrov.
Največ naročil dobijo iz Nemčije, Avstrije
in severne Italije, manj pa iz Slovenije,
kar Walchhofer pripisuje dejstvu, da je v
Sloveniji veliko podjetij, ki proizvajajo za
nemška podjetja.
Preveč birokratskih ovir,
premalo spodbud vlagateljem
Vsaka lokacija ima prednosti in slabosti in
glede zadnjega Walchhofer v Sloveniji pou-
darja predvsem pretirano obremenjenost
podjetij z birokratskimi postopki, še zlasti,
ko gre denimo za pridobivanje dovoljenj.
»V Postojni imamo zelo preprosto proiz-
vodno halo. Da smo lahko odprli podjetje,
smo morali narediti načrt požarne varnosti
in varnih izhodnih poti, ob tem, da imamo
vrata na vsaki strani našega obrata. Takšnih
malenkosti je kar veliko. Nič nimam proti
»V SLOVENIJI
SE ZELO DOBRO
POČUTIMO IN TO
JE ZA NAS ZELO
POMEMBNO.«
CHRISTIAN WALCHHOFER, lastnik in
direktor Wtronica.
nadzoru in pravilom, toda vprašanje je, ali
mora biti vse predpisano do res zadnje po-
drobnosti. Zdi se mi, da si v Sloveniji včasih
življenje kar nekoliko preveč zakomplicira-
mo,« pravi Walchhofer.
Sogovornik pogreša tudi spodbude za
manjša proizvodna podjetja, ki želijo širiti
proizvodnjo. Povsem drugače, dodaja,
je v Italiji, kjer je za finančne spodbude
podjetjem za nove stroje ali zaposlene celo
bolje poskrbljeno kot v Avstriji. »Če bi se
še enkrat odločal za ustanovitev podjet-
ja, bi izbral Furlanijo, kjer je zelo dobro
poskrbljeno za tuje vlagatelje.« Razlike
med državami so tudi v miselnosti ljudi.
Medtem ko so Italijani pri iskanju rešitev
odprti za različne možnosti, so Slovenci
bolj zadržani. »Slovenski delavec bo svoje
mnenje ali ponujeno rešitev raje zadržal
zase ali jo povedal kolegu, ne bo pa je zau-
pal lastniku. Delavec v Italiji se bo, nasprot-
no, iskanja rešitev lotil kot majhen otrok. To
bo na začetku morda videti kaotično, toda
naučili smo se, da bo italijanski delavec na
koncu našel rešitev, ki je v Avstriji sploh
ne bi našli, ker razmišljamo preveč ozko,«
ponazori Walchhofer.
Walchhofer še pravi, da njihovih ambicij
v Sloveniji še ni konec, saj želijo, da bi na
novi lokaciji v Postojni v prihodnjih treh
letih nastal proizvodni obrat za izdelavo
visokokakovostne elektronike: »Naš cilj je,
da bi imeli v Sloveniji in Italiji skoraj enaki
proizvodnji.« Za uresničitev tega cilja bi po
sedanjih ocenah potrebovali od 1,5 do dva
milijona evrov.
17
PODJETJA
Na mednarodnem arhitekturnem
natečaju Baumit Life Challenge, ki je
bil junija v Bratislavi, je v kategoriji eno-
družinskih hiš požel navdušenje sloven-
ski projekt Paviljon v kozolcu, delo mari-
borskega arhitekturnega studia Styria
arhitektura, ki ga vodi David Mišič.
BAUMIT
Avstrijski pionir gradbenih
materialov Baumit je imel
SPRVA V SLOVENIJI LE
TRGOVSKO PODJETJE, kar
pa se je spremenilo leta 2008,
ko je lastnik vložil 12 milijonov
evrov v gradnjo proizvodnje v
Sežani. V njej proizvajajo fasad-
na lepila, omete, malte, estrihe
in keramična lepila ter mešajo
zaključne fasadne omete in
barve.
Baumit posluje v Sloveniji že
slabo četrtletje, ima 57 ZAPO-
SLENIH in je LANI USTVARIL
14 MILIJONOV EVROV PRI-
HODKOV. Blagovna znamka
Baumit je danes navzoča v 27
evropskih državah, v Rusiji in na
Kitajskem.
18
ČETRT STOLETJA
BAUMIT
V SLOVENIJI
»NI LEPŠEGA KOT VIDETI GRADBENE ŽERJAVE
V SLOVENIJI«
K
malu po osamosvojitvi
Slovenije se je za širitev
na njen dvomilijonski trg
odločilo tudi avstrijsko
podjetje z istoimen-
sko blagovno znamko
Baumit. Avstrijski pionir
gradbenih materialov posluje v Sloveniji
že slabo četrtletje, ima 57 zaposlenih in
je lani ustvaril 14 milijonov evrov prihod-
kov. Matična skupina Baumit pod svojim
okriljem združuje več kot 40 tovarn, tudi
tisto v Sežani, kjer proizvajajo fasadna
lepila, omete, malte, estrihe in keramična
lepila ter mešajo zaključne fasadne omete
in barve.
Zgodovina blagovne znamke Baumit je
neločljivo povezana z njenima ustanovitel-
jema. Leta 1988 sta jo ustanovila avstrijska
podjetnika Friedrich Schmid in Dieter Kern
ter se kmalu zatem začela širiti v okoliške
države. »Na začetku se je blagovna znamka
hitro širila predvsem v vzhodnoevropske
države, na Madžarsko, Češko, Poljsko, Slo-
vaško in v Slovenijo, šele v zadnjih letih pa
se je začela tudi širitev proti zahodni Evro-
pi, med drugim v Španijo, Anglijo, Fran-
cijo,« razlaga direktorica Baumita, d. o. o.,
Branka Ogrizek. Blagovna znamka Baumit
je danes navzoča v 27 evropskih državah, v
Rusiji in na Kitajskem. Skupina Baumit je v
zadnjih 30 letih uspešno rasla in lani s 5.700
POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA
 zaposlenimi ustvarila skoraj milijardo evrov
prihodkov. Lani je edini lastnik blagovne
znamke in podjetij postala avstrijska
družina Schmid oziroma njihovo podjetje
Schmid Industrie Holding s sedežem v
Wopfingu v Avstriji, ki ga vodi predstavnik
tretje generacije družine Robert Schmid.
V Sloveniji je imel Baumit sprva trgovsko
podjetje, kar pa se je spremenilo leta 2008,
ko je lastnik vložil 12 milijonov evrov v
gradnjo proizvodnje v Sežani. V Sežani
zdaj proizvajajo večinoma za slovenski trg,
približno 15 odstotkov izdelkov pa prodajo
na italijanski, hrvaški in grški trg.
svojih plečih občutili tudi proizvajalci
gradbenih materialov. »Po začetku krize
so se v Sloveniji ustavile skoraj vse večje
novogradnje, zato smo se takrat usmerili
v energetske prenove starega stanovanj-
skega fonda. Danes so časi znova boljši in
ni lepšega kot videti gradbene žerjave, ko
se vozite po Sloveniji,« pravi sogovornica,
ki med glavnimi cilji podjetja v Sloveniji v
ospredje postavlja zlasti rast prodaje, ši-
ritev asortimana izdelkov in seveda graditi
kolektiv zadovoljnih sodelavcev. »Danes
je v Sloveniji znova več novogradenj in z
našimi izdelki in blagovno znamko želimo

Kako stene skrbijo za naše
zdravje
Glavni posel Baumita v Sloveniji je prodaja
fasadnih sistemov, sledijo ometi, estrihi,
malte, izdelki za keramiko Baumacol in
izdelki za zunanjo ureditev. Branka Ogrizek
MIRAN KAMBIČ
biti zraven v vseh fazah gradnje, od odprtja
gradbišča do fasade.«
Aktualni trend ekološke in do človeka
prijazne gradnje seveda vpliva tudi na
industrijo gradbenih materialov. V Baumitu
se tako zadnji dve leti posvečajo predvsem
razvoju izdelkov za zdravo bivanje, saj se to
PRESS
Tovarna Baumita v Sežani
ve kažejo, da skoraj 90 odstotkov svojega
življenja preživimo v zaprtih prostorih, zato
je pravilna izbira gradbenih materialov še

pravi, da zadnja leta dosegajo stalno rast
prihodkov, seveda pa časi niso bili vedno
naklonjeni prodaji, še zlasti velja to za čas
krize, ko je v slovenskem gradbeništvu
umrlo veliko delovnih mest in so to na
začne s pravilno izbiro gradbenih materi-
alov. S tem namenom avstrijska skupina v
svojem evropskem raziskovalnem centru
Baumit Viva Park proučuje povezave med
gradbenimi materiali in zdravjem. »Raziska-
posebej pomembna, saj ti močno vplivajo
na naše počutje in kakovost bivanja. Naš
cilj je jasen: za ljudi ustvariti zdrav, ener-
getsko učinkovit in lep dom,« še poudarja
Branka Ogrizek.

Pobuda »Prostor za novosti«

Avstrijsko podjetje NetBid GmbH pod delovnim naslovom »Prostor za novosti« aktivnim industrijskim in
trgovskim zastopnikom ponuja enkratno storitev za modernizacijo opreme, AOP in strojnih parkov.

Leta 1999 vzpostavljena platforma za organiziranje spletne dražbe v industriji in stečajnih postopkih ponuja
podjetjem možnost, da svojo opremo ponudijo mednarodnemu trgu po najboljših možnih cenah. Posebnost
pri tem: poslovni model je usmerjen izključno v uspešnost prodaje, za naročnika med postopkom prodaje ne
nastanejo stroški.

» Hitro napredujoča modernizacija, ki jo poganjajo pobude, kot je

industrija 4.0, je za sodobna podjetja izziv, saj zahteva izvedbo hitre, vendar
gospodarne modernizacije. Odslužene stroje nato pogosto poceni prodajo
trgovcem ali pa jih prepeljejo v skladišče, kjer so prepuščena pozabi. Z našo
pobudo želimo povečati ozaveščenost podjetij, da izkoristijo neizkoriščen
Oglasno sporočilo

kapital oziroma da vzdrževano opremo prodajo po najboljši ceni in ta

kapital vložijo v nadaljnjo modernizacijo. «
Andreas Weinberger,
direktor podjetja NetBid GmbH Österreich https://www.netbid.com/sl/

17. oktobra 2018 bo v Ljubljani PRVA VZHODNOEVROPSKA KONFERENCA ZA POSEL, FINANCE IN PRESTRUKTURIRANJE.
Udeležba je brezplačna, več informacij pa je na voljo na www.ptp -konferenca.si. Vabljeni!
DUALNO IZOBRAŽEVANJE
ČEZMEJNO SODELOVANJE
ZA NOVO GENERACIJO
KAKOVOSTNE DELOVNE SILE
SE NA ŠTAJERSKO VRAČA VAJENIŠTVO?
M
ariborsko pod-
jetje Palfinger
bo predvidoma
septembra začelo
»turnejo« po 50
osnovnih šolah od
Maribora, Murske
Sobote in vse do Celja. Povod – navdušiti
mlade dijake, da bi se po končani osnovni
šoli v čim večjem številu odločili za po-
klicno izobraževanje za tehnične poklice,
denimo za kovinskega tehnika (varilca) kot
enega od poklicev, ki jih v Sloveniji kronič-
no primanjkuje.
Avstrijski Palfinger je le eden od partner-
jev čezmejnega projekta Innovet, v okviru
katerega se Avstrija in Slovenija povezujeta
pri razvoju projekta dualnega izobraževan-
ja v kovinskem sektorju. Nastal je na
pobudo ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana,
ki želi s povezovanjem različnih partnerjev
na obeh straneh meje zagnati poskusni
projekt vajeništva za večjo usposobljenost
mladih za prve zaposlitve v gospodarstvu.
»Obmejna regija med Slovenijo in
Avstrijo se srečuje z velikim pomanjkan-
jem usposobljene delovne sile v številnih
poklicih. Avstrijska podjetja imajo veliko
podružnic v Sloveniji, še zlasti v kovinski
industriji, in podjetja danes čedalje težje
najdejo primerno in dobro usposobljeno
strokovno osebje, pogosto tudi kritizira-
jo poklicno usposabljanje brez prakse
ter razhajanje med iskalci zaposlitve in
delodajalci, ki zaradi tega nastane. Poleg
povečevanja ugleda vajeniških poklicev in
števila vajencev ter strokovnih delavcev je
cilj projekta lajšati prehod med usposab-
ljanjem in poklicem tako, da se poklicno
usposabljanje prilagodi dejanskim zahte-
vam trga,« poudarja Paul Olynec, ki je na
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana odgovor-
20
en za projekt Innovet. Nobena skrivnost
tudi ni, da danes marsikatero podjetje iz
okolice Maribora pri pridobivanju kadrov
tekmuje s podjetji čez mejo, kamor se
dnevno vozi na delo do 10 tisoč ljudi iz
Slovenije.
V projektu Innovet so se poleg
Palfingerja povezali še Šolski center Ptuj
in Štajerska gospodarska zbornica na slo-
venski strani in največji avstrijski inštitut za
poklicno izobraževanje na Gradiščanskem
BFI Burgenland ter podjetje za e-učenje Bit Obmejna regija med Slovenijo in
Avstrijo se srečuje z velikim pomanj-
media e solutions GmbH na avstrijski stra- kanjem usposobljene delovne sile
ni. Projekt, izvajali ga bodo tri leta, se sofi- v številnih poklicih, poudarja PAUL
nancira tudi iz sredstev Evropskega sklada OLYNEC z ADVANTAGE AUSTRIA
za regionalni razvoj, ki je zanj primaknil 1,4 Ljubljana.
milijona evrov.
V slovenskih poklicnih šolah le
trije dijaki za poklic varilca
Cilj projekta Innovet ni le pridobivanje
novih kadrov in povezovanje različnih
akterjev v trikotniku šola-deloda-
jalec-zbornica na obeh straneh meje,
temveč tudi usposabljanje mentorjev
za tehnične poklice v podjetjih in šo-
lah. »V slovenskih poklicnih šolah so le
trije dijaki trenutno vključeni v program
usposabljanja za varilca, medtem ko ima
kovinska industrija v Sloveniji več tisoč
podjetij in od 51 tisoč do 58 tisoč zapos- »Za ŠC Ptuj je sodelovanje v pro-
lenih,« poudarja Olynec. V Palfingerju pa jektu Interreg – Innovet odlična
ugotavljajo, da dijakom tehničnih šol v možnost za povečanje zanimanja
za poklic varilstva med mladimi in
Sloveniji večinoma primanjkuje izkušenj krepitev odnosov z gospodarstvom
in so zato na trgu dela manj konkurenčni in sosednjo Avstrijo,« poudarja
kot dijaki v Avstriji, ki so končali poklic- direktor Šolskega centra Ptuj OTON
no izobraževanje. Opažajo tudi, da se MLAKAR.
Slovenci razmeroma pozno odločajo
za poklicno pot v tehničnih poklicih,
kot so viličarist, varilec, ključavničar. »V
naših slovenskih tovarnah začnejo mladi
samostojno delati med 27. in 30. letom
POSEBNA IZDAJA

ADVANTAGE AUSTRIA
starosti, v Avstriji pa že med 20. in 22.
letom,« poudarja Danilo Slana, tehnični
vodja mariborske tovarne.
Po aktualnem načrtu bi enega od
programov vajeništva za varilstvo izvajal
Šolski center Ptuj, drugega pa gradiščanski
institut BFI Burgenland. »Pilotna uspo-
sabljanja dijakov in odraslih oseb bodo
potekala v šolskem letu 2019/20 in se
bodo končala s certifikatom za varjenje EN.
Gre za pomemben prispevek k reševanju
težav na področju deficitarnih poklicev, v
tem primeru na področju varilstva, kar je
tudi dodana vrednost projekta,« pou-
darja direktor Šolskega centra Ptuj Oton
AVSTRIJA & SLOVENIJA
Slovesnost ob podpisu pogodb o finan-
ciranju programov Innovet in Eurevita.
Z desne: PAUL OLYNEC in PETER
HASSLACHER (ADVANTAGE AUSTRIA
Ljubljana), JÜRGEN GRANDITS (BFI
Burgenland), OTON MLAKAR in ANJA
JESENEK GRAŠIČ (Šolski center Ptuj),
MARIA GALE in ALENKA RUMBAK
(Zavod RS za zaposlovanje).
Mlakar. Šolski center Ptuj bo skupaj z BFI
Burgenland pripravil tudi učni načrt za
varilstvo, prilagojen potrebam podjetij ter
tečaj za mentorje v podjetjih in učitelje,
ki bodo odgovorni za dijake, še poudarja
Mlakar. »Dijaki se bodo usposabljali tako na
PALFINGER
Dijakom tehničnih šol v Sloveniji
večinoma primanjkuje izkušenj in so
na trgu dela manj konkurenčni kot
dijaki v Avstriji, ki so končali poklic-
no izobraževanje,« ugotavljajo v
Palfingerju.
delovnem mestu, kot tudi v šoli. Po naših
načrtih naj bi imela prva skupina najmanj 8
dijakov. Obstaja možnost, da bodo dijaki za
svoje delo dobili nagrado, podjetja pa ima-
jo priložnost, da dobijo točno takšne kadre,
kot jih potrebujejo, namen je tudi po-
večevanje ugleda dualnega izobraževanja
med mladimi,« dodaja Paul Olynec.
Raje varilci kot trgovci
Palfinger na ravni skupine zaposluje
približno 10 tisoč ljudi. Ima 38 tovarn, dve
sta v Mariboru, kjer so v zadnjih dveh letih
povečali število zaposlenih za 200. »Zapo-
sleni prihajajo k nam tudi zato, ker pri nas
dobijo boljše finančne in delovne pogoje
kot na primer v trgovini,« poudarja Slana.
Prvi poskus Palfingerja, da bi v mariborski
tovarni uvedli enak sistem šolanja mladih
dijakov po končani osnovni šoli, kot ga ima-
jo v avstrijski matični skupini, je sicer padel
v vodo zaradi omejitev slovenske zakono-
daje, prav tako so bili neuspešni s pobudo,
da bi pri nas uvedli enak sistem dualnega
izobraževanja kot v Avstriji in Nemčiji, ki
predvideva proporcionalno več usposab-
ljanja na delovnem mestu. »Nemški model
denimo predvideva, da opravijo dijaki 30
odstotkov usposabljanja v šoli, 70 odsto-
tkov pa v proizvodnji. Po našem mnenju
trenutni model dualnega izobraževanja pri
nas ni konkurenčen avstrijskemu in nemške-
mu, s katerima imamo dobre izkušnje,« med
drugim poudarja Slana.
21
SKRB ZA INTERNACIONALIZACIJO PODJETIJ

»POMAGAMO TUDI
PODJETJEM, KI JIH ZANIMA
NEPOSREDNO INVESTIRANJE
V SLOVENIJI«
MREŽENJE JE GLAVNO POSLANSTVO
ADVANTAGE AUSTRIA LJUBLJANA, KI VSAKO
LETO ORGANIZIRA VEČ KOT 60 RAZLIČNIH
DOGODKOV, KATERIH CILJ JE NEGOVANJE
POSLOVNIH STIKOV. AVSTRIJA

N
USTVARI S
a Mednarodnem Pomemben del v izvozu imajo storitve,
SLOVENIJO
sejmu obrti in pod- s katerimi naša soseda ustvari skoraj 60 VEČ BLAGOVNE
jetnosti (MOS) v Celju milijard evrov, sicer pa Avstrija z izvozom
se je predstavilo tudi ustvari več kot 50 odstotkov svojega bruto MENJAVE
več avstrijskih podjetij, domačega proizvoda. Z izvozom je posred- KOT Z VSEMI
ki jih zanima širitev no ali neposredno povezano vsako drugo
poslovanja v Slovenijo. delovno mesto v Avstriji oziroma približno DRŽAVAMI
Poslovno srečanje med avstrijskimi in slov-
enskimi podjetji organizira predstavništvo
10 tisoč delovnih mest na milijardo evrov
izvoza, kaže statistika avstrijske gospodar-
NEKDANJE
avstrijske gospodarske zbornice v Sloveniji ske zbornice (Wirtschaftkammer Österreich JUGOSLAVIJE
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana v sode- – WKÖ), ki skrbi za internacionalizacijo
lovanju z Obrtno-podjetniško avstrijskih podjetij.
SKUPAJ,
zbornico Slovenije in s part- Podobno kot Slovenija tudi POUDARJAJO
nerji mreže Enterprise Europe Avstrija največ izvozi v države
Network, ki malim in srednjim
Avstrija ima
13,8 SKRITEGA EU, skoraj 68 odstotkov, daleč NA ADVANTAGE
podjetjem pomaga pri širitvi ŠAMPIONA največ v Nemčijo, Združene AUSTRIA
mednarodnega poslovanja. NA MILIJON države Amerike in Italijo.
Ko gre za internacionalizacijo PREBIVALCEV, Avstrijci izvozijo največ strojev LJUBLJANA.
poslovanja, Avstrija ničesar ne kar jo uvršča na in naprav, kemičnih izdelkov
prepušča naključju. O tem, kako četrto mesto na ter železa, jekla in kovinskih
pomembne so za avstrijsko svetu. predmetov, pri storitvah pa
gospodarstvo vezi s tujino, Slovenija se s prednjačita turizem in trans- organizacija avstrijskega gospodarstva.
nazorno priča podatek, da je 3,5 SKRITEGA port. »ADVANTAGE AUSTRIA je blagovna znam-
naša severna soseda od prelo- ŠAMPIONA ka, s katero se avstrijska gospodarska zbor-
ma tisočletja več kot podvojila NA MILIJON Želimo biti center nica predstavlja v tujini in ki jo uporablja
svoj izvoz. Medtem ko je še leta PREBIVALCEV inovativnosti v vseh državah, v katerih je zastopana,«
2000 izvozila za približno 70 uvršča na avstrijskega pojasni namestnica direktorja ADVANTAGE
milijard evrov blaga, je lani z šesto mesto, gospodarstva AUSTRIA Ljubljana Eva Pfurtscheller.
kaže statistika
izvozom ustvarila že skoraj 150 V tujini v imenu avstrijske ADVANTAGE AUSTRIA ima v več kot 70
avstrijske
milijard evrov, kar jo, merjeno gospodarske gospodarske zbornice deluje državah po vsem svetu več kot 110 pisarn,
po številu prebivalcev, uvršča zbornice (WKÖ). ADVANTAGE AUSTRIA Ljubl- ki zaposlujejo več kot 800 ljudi. »Naše sto-
na sedmo mesto na svetu. jana kot zunanjetrgovinska ritve vključujejo več stvari. Poleg tega, da

22 POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA


POSLOVNO-LOGISTIČNA
KONFERENCA
Tudi letos bo ADVANTAGE AUSTRIA
Ljubljana skupaj s časnikom Finance
povezal logiste z obeh strani meje in
strokovnjake. Tako živahno je bilo na
lanski poslovno-logistični konferenci na
Brdu pri Kranju.
ponujamo našim članom pomoč pri usta-
novitvi podjetij v Sloveniji in jim predsta-
vimo podrobne informacije o slovenskem
trgu, je naše glavno poslanstvo mreženje
in povezovanje avstrijskih in slovenskih
partnerjev. S tem namenom organizira-
mo letno 60 različnih dogodkov, kot so
skupinske sejemske predstavitve, mrežen-
ja B2B, gospodarske delegacije pa tudi
številni panožni dogodki in gospodarska
srečanja, denimo poslovna konferenca na
temo mobilnosti, infrastrukture in logistike,
ki jo novembra znova organiziramo skupaj
s Časnikom Finance. Tukaj smo zato, da
povezujemo partnerje iz obeh držav in ob
tem avstrijskim podjetjem pomagamo pri
iskanju primernih uvoznikov, distributer-
jev in trgovskih zastopnikov,« poudarja
sogovornica.
Vloga ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana pa
ni le povezovanje poslovnih partnerjev na
JERNEJ LASIČ
obeh straneh meje, temveč se želi uvelja-
viti tudi kot center inovativnosti in sledilec
globalnih trendov. S tem namenom so se pri
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana povezali z
Institutom Jožefa Stefana, ki sodeluje s števil-
nimi avstrijskimi podjetji iz avtomobilske pa-
noge, prav tako sodelujejo tudi z Ekonomsko
fakulteto Univerze v Ljubljani, ki pripravlja
raziskavo o uporabi novih tehnologij v slo-
venskih podjetjih. »Rezultate raziskave bomo
skupaj z ekonomsko fakulteto predstavili na
prireditvi o industriji 4.0 v novembru,« med
drugim poudarja sogovornica. In kako je
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana pomagala

PREMIKAMO
PREMIKAMO SLOVENIJO
SLOVENIJO
PREMIKAMO 2.0
2.0 SLOVENIJO 2.0
Prihodnost
Prihodnost mobilnostimobilnosti
- -
Prihodnost mobilnosti -
Kako modernizacija mobilnosti
Kako modernizacija mobilnosti
Kako modernizacija mobilnosti
spreminja poslovne priložnostiposlovne priložnosti
spreminja poslovne priložnosti
spreminja

MOVING
MOVING SLOVENIA
SLOVENIA 2.0 2.0
MOVING SLOVENIA 2.0
The futureThe
of future of -mobility
mobility The- future of mobility -
How modernization
How modernization of mobility
of mobility
How modernization of mobility
changes business
changes business prospectsprospects
changes business prospects

20 November
20 November 2018, Kongresni
2018, Kongresni
20.November centerKongresni
Brdo/Brdo
center Brdo/Brdo
2018, Estate,Brdo/Brdo
Estate, center
Slovenia Slovenia Estate, Slovenia

www.moving-slovenia.si
www.moving-slovenia.si
www.moving-slovenia.si
SKRB ZA INTERNACIONALIZACIJO PODJETIJ

28
AVSTRIJSKA
25
PODJETJA
V SLOVENIJI,
20 PO PANOGAH

15

12
11,9
10,5
10
8,5
7,7

5
4,3

0
ja in

em ti
Up hni nan osti

ka
na

in

vo

vo
s
de ene
ne vno

in

sti
vi

it

it
vn
go

gi
n

ln
ne stv
a

be

o
Tr

va
ej

l
pr

ad
d

ro
n
ti
ko ne

va
Gr
te , z

or

MAREK KNOPP/BMDW
za
l

je
e
St ova

sp
jan
vn

in
an
el

vl

e
Tr

nc
ed

ra
ro

na
Pr

Fi

Svež veter na vrhu WKÖ

Vodenje avstrijske gospodarske zbornice, ki
zastopa več kot 517 tisoč avstrijskih podjetij,
je maja letos prevzel Harald Mahrer, pred tem
gospodarski minister. Doslej najmlajši predsed-
nik avstrijske gospodarske zbornice prihaja iz
vrst avstrijske ljudske stranke.

pri prihodu avstrijske Magne v Slovenijo? »Pomagali smo

predvsem pri vzpostavitvi stikov z upravami organi in
predstavniki podjetij na lokalni ravni. Poleg Magne pa
ALEŠ BENO

seveda pomagamo tudi številnim drugim podjetjem pri

SREČANJE AVSTRIJSKIH
IN SLOVENSKIH VINARJEV
V GORIŠKIH BRDIH
ADVANTAGE AUSTRIA Ljubljana novembra organizira poslo-
vno srečanje avstrijskih in slovenskih vinarjev na enem izmed
najvidnejših vinskih območij v Sloveniji, v Goriških brdih. Poleg
tematskih predavanj o vinarstvu in tehnologijah pridelave vin se
bodo slovenski udeleženci na individualnih sestankih lahko sez-
nanili z avstrijskimi vinarji, vinskimi kletmi in združenji, trgovci z
vinom in pripomočki za vinarje ter opremo za vinske kleti.
vstopu na slovenski trg in vzpostavitvi poslovanja,« odgo-
varja sogovornica.
Marca so organizirali tudi poslovno srečanje avstrij-
skih in slovenskih podjetij iz avtomobilske industrije,
avgusta pa je bila v Sloveniji delegacija županov iz
dežele Salzburg, ki so jim predstavili primere dobrih
praks iz gospodarstva in turizma v Sloveniji. Zelo dobro
je tudi sodelovanje na področju kongresnega turizma,
med drugim še poudarja Eva Pfurtscheller. »Vsako leto
jeseni pripeljemo v Slovenijo vodilne avstrijske ponu-
dnike kongresnega turizma in jih povežemo z vodilnimi
slovenskimi podjetji,« pravi sogovornica. ADVANTAGE
AUSTRIA sicer vsako leto po vsem svetu organizira več
kot 1.200 dogodkov.

24 POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA

Grant Thornton Slovenija, specialist za davčno in poslovno svetovanje
Kako izkoristiti potencial
avstrijskega davčnega in
poslovnega okolja
Avstrija je že od nekdaj privabljala
tuja podjetja in tako je bilo tudi lani,
ko je vrata na avstrijskem trgu odprlo
kar 344 tujih podjetij, kaže statistika
avstrijskega nacionalnega podjetja za
spodbujanje naložb ABA – Invest. Svoje
priložnosti na avstrijskem trgu iščejo
predvsem nemška podjetja, ki so s skoraj
devet tisoč podjetji daleč največji tuji
vlagatelj v Avstrijo, zaostajati ne želijo
niti države srednje in vzhodne Evrope,
od koder danes prihaja že tretjina
novoustanovljenih podjetij v Avstriji.
Zakaj vstopiti na avstrijski trg
Razlog za vstop v novo poslovno okolje
se nemalokrat skriva tudi v varnem
in privlačnem davčnem okolju, kar je
ena od prednosti naše severne sosede,
poudarjajo v svetovalnem podjetju
Grant Thornton, ki že 25 let svetuje
podjetjem pri nastopu na tujih trgih.
»Pravočasno in pravilno izpolnjevanje
davčnih obveznosti ter vsa komunikacija
z avstrijskim davčnim uradom potekajo
pregledno, prijazno do podjetij.
Davčni uradi so zelo odzivni in izdajajo
zavezujoča mnenja, na primer s področja
transfernih cen,« poudarja Christoph
Schmidl, davčni svetovalec pri družbi
Grant Thornton Austria.
Investitorjem prijazen davčni sistem
Poleg tega, da ima Avstrija z več kot
sto državami sklenjene sporazume o
izogibanju dvojnega obdavčenja, kar
omogoča mednarodnim skupinam
več svobode pri oblikovanju ugodnih
davčnih struktur, je za krovne družbe
zanimiva tudi možnost izkoriščanja
davčnih izgub družb v skupini. Davčne
izgube v Avstriji se lahko prenašajo v
prihodnja davčna obdobja časovno
neomejeno, pri čemer lahko znižujejo
zgolj 75 odstotkov davčne osnove
posameznega davčnega obdobja,
dodaja Schmidl. Kot zanimivost kaže
omeniti, da lahko ustanovite v Avstriji
družbo z omejeno odgovornostjo
(GmbH) z vplačilom polovice
minimalnega osnovnega kapitala, ki
sicer znaša 10 tisoč evrov, to pomeni, Dean Košar, partner, Grant Thornton
da je treba ob ustanovitvi dejansko
plačati le pet tisoč evrov. Za podjetja, ki
korakih širitve na tuje trge. Na podlagi
želijo širiti svoje poslovanje v Avstrijo,
bogatih izkušenj s tujimi vlagatelji
so dobrodošle tudi investicijske davčne
in dobrega poznavanja srednje in
olajšave v vrednosti 14 odstotkov
jugovzhodne Evrope ukrepamo hitro in
naložbe. To poenostavljeno pomeni,
zmeraj najdemo učinkovito rešitev, še
da davčni urad podjetju na sto evrov
dodaja Košar.
vložka vrne 14 evrov. »Podjetja si lahko
tak znesek izplačajo ali pa ga uporabijo
Slovensko podjetje je del istoimenske
za plačilo odprtih davčnih obveznosti,«
skupine Grant Thornton International,
pojasnjuje Schmidl.
ki je prisotna v 136 državah in zaposluje
več kot 50.000 strokovnjakov.
Pred odhodom v tujino naredite
dober poslovni načrt
Prednosti Avstrije kot prvega vstopnega
trga pri širitvi na nemško govoreče trge
danes prepoznava tudi vse več slovenskih
podjetij. »Nekatera se za ustanovitev
podružnice v Avstriji odločajo tudi
zaradi optimalne zemljepisne lege,
Oglasno sporočilo
Grant Thornton Consulting d.o.o.
spodbudnega podjetniškega okolja in Linhartova 11a,
01 434 1 800
manjše upravne birokracije,« poudarja office@si.gt.com
Dean Košar, partner podjetja Grant grantthornton.si
Thornton, ki podjetjem svetuje pri vseh linkedin.com/company/grant-thornton-slovenija/
 KULTURA BIVANJA
CHRISTIAN JOBST/ASPERN SEESTADT

Kjer je nekoč bilo največje leta-

lišče v Avstriji, danes nastaja
največji gradbeni projekt v

STANOVANJA ZA VSE Evropi, stanovanjska soseska

SEESTADT ASPERN. Njeni
prebivalci so dobili tudi 50.000

KAR ŠEST OD DESETIH

kvadratnih metrov veliko umetno
jezero, mestno kopališče, ki se
ga je zaradi njegove turkizne

DUNAJČANOV ŽIVI V
barve oprijelo ime dunajski
Karibi.

SUBVENCIONIRANEM urbanega razvoja, kjer bo ob

STANOVANJU koncu gradnje, predvidoma

leta 2028, živelo kar 20 tisoč
stanovalcev.

Ikone Rdečega Dunaja

Zametki množične stano-
vanjske gradnje na Dunaju

D
unaj niso le cesarski
dvor, Prater, Štefanova
katedrala in pojoči Du-
najski dečki, temveč je zanimiv
tudi zaradi številnih projektov,
povezanih z razvojem mesta,
varovanjem okolja in trajnost-
nim razvojem. Mesto se lahko
pohvali s skoraj stoletno tradi-
cijo dodelane stanovanjske po-
litike, ki se kaže v enem največ-
jih javnih programov gradnje
občinskih ali subvencioniranih
stanovanj na svetu. Avstrijska
prestolnica še raste, že danes
pa se lahko s fondom več kot
220 tisoč občinskih stanovanj
kosa s prestolnicami, kot sta
Berlin in Pariz. Na severo-
vzhodu mesta, na območju
starega mestnega letališča
Aspern, nastaja stanovanjska
soseska Seestadt Aspern, eden
največjih evropskih projektov
segajo v dvajseta leta prejš-
njega stoletja, ko je nekdanji
dom Habsburžanov postal
prva evropska prestolnica s
socialdemokratsko lokalno
vlado. Ta je po prvi svetovni
vojni sprejela obsežen projekt
gradnje dostopnih stanovanj

26 POSEBNA IZDAJA

ASPERN SEESTADT
PRESS
tudi za manj premožne sloje
prebivalstva in hkrati odločila,
da stanovanjske gradnje ne
gre povsem prepustiti zasebni
iniciativi. Samo do leta 1934 je
bilo na Dunaju zgrajenih več
kot 63 tisoč stanovanj. Drug
za drugim so nastajali tudi
priljubljeni »hofi« ali stanova-
njski dvori, tudi slovita ikona
»Rdečega Dunaja« Karl Marx
Hof v 19. dunajskem okrožju s
1.300 stanovanji in 5.500 prebi-
valci. Kopalnice takrat niso bile
»standard«, o velikosti objekta
AVSTRIJA & SLOVENIJA
pa veliko pove dejstvo, da je
tramvaj ob njem ustavil kar
štirikrat. Drug značilen paradni
primer socialne stanovanjske
gradnje je bil George Was-
hington Hof. Ob prelomu 19.
in 20. stoletja je bilo na Dunaju
brez bivališča 300 tisoč ljudi.
Zasilna rešitev je bil sistem
oddajanja postelj Bettgeher,
ki je revnim omogočil, da so
najemali posteljo na uro, a tudi
ta ni bil brez posledic, saj se je
v mestu razraslo veliko bolezni.
Stanovanjska politika
Na Dunaju raste tudi najviš-
ja lesena stolpnica na svetu
HO HO WIEN. Sporočilo
investitorja je jasno – kla-
sične kamnite fasade so iz
mode.
»Rdečega Dunaja« se je
nadaljevala po drugi svetovni
vojni in že leta 1960 je mestni
oblasti uspelo podvojiti število
občinskih stanovanj. Oktobra
1959 je bilo namenu predano
stotisočo občinsko stanova-
nje po koncu vojne, že 20 let
pozneje, leta 1981, pa se je
avstrijska prestolnica lahko
pohvalila z 200 tisoč občinski-
mi stanovanji, zgrajenimi od
začetka občinske gradnje.
Kako Dunaju to
uspeva?
Dunaj je že od nekdaj veljal
za privlačno mesto. S padcem
železne zavese – ta je padla le
70 kilometrov od Dunaja – in
valom imigrantov se je močno
povečalo prebivalstvo Dunaja,
ta pa se je odzval z novim mo-
delom stanovanjske gradnje, s
katerim je spodbudil tekmova-
nje med zasebnimi investitorji.
In prav ta model danes na Dun-
aj privablja delegacije z vsega
sveta, ki iščejo odgovor, kako
avstrijska prestolnica vzdržuje
tradicijo socialnih stanovanj
in kako ji uspeva povečevati
stanovanjski fond v najširšem
javnem interesu. Število pre-
bivalcev Dunaja se vsako leto
poveča za približno 30 tisoč
in takšnemu vratolomnemu
tempu želi mesto slediti s svojo
stanovanjsko politiko.
Mesto stanovanj ne gradi
samo, temveč skupaj z zasebni-
mi investitorji, kot so zasebne
neprofitne stanovanjske
organizacije in stanovanjske
zadruge. Po tako imenovanem
modelu štirih stebrov morajo
vsi stanovanjski projekti dobiti
zeleno luč mešane strokovne
komisije, ki presoja o ekono-
miki projekta, njegovi arhi-
tekturi in umestitvi v prostor.
Mesto nato na podlagi natečaja
izbere investitorja in mu
pod ugodnimi pogoji proda
zemljišče ter omogoči posojilo
z nizkimi obrestmi in dolgimi
roki odplačevanja, tudi več kot
30 let.
Če je v financiranje gradnje
tako ali drugače vpleteno me-
sto, so ta stanovanja podvržena
tudi predpisom, po katerih
se do poteka financiranja ne
smejo oddajati na dobičkovni
osnovi, to pa je navadno šele
po 35 letih od predaje namenu.
S tem se omogoča večja
dostopnost stanovanj različnim
skupinam prebivalcev, pa tudi,
da se v stanovanjskih soseskah
mešajo tako revni kot bogati
sloji. Z uvedbo natečajev, ki
temeljijo na sistemu izbora naj-
boljšega investitorja, so se po-
večali tudi družbeni in tehnični
standardi gradnje, medtem ko
so se stroški gradnje znižali.
Mestni minister za
stanovanjsko gradnjo
je postal župan Dunaja
Dunaj ima danes približno 890
tisoč stanovanj, od tega jih je
skoraj polovica občinskih ali sub-
vencioniranih, torej v lasti mesta.
O tem, kako močno je avstrijska
27
KULTURA BIVANJA
trgovska in storitvena podjetja,
DUNAJ V ŠTEVILKAH raziskovalne in razvojne ustano-
ve ter izobraževalni kampus, kar
Z VEČ KOT 220 TISOČ STANOVANJI je dunajsko podjet- naj bi skupaj zagotovilo 20 tisoč
je Wiener Wohnen največji upravljavec občinskih stanovanj
v Evropi.
novih delovnih mest.
Še preden so na območju
nekdanjega letališča Aspern
S
HIBRIDNO
OSEM OD DESETIH stanovanj na Dunaju se financira iz
posebne sheme subvencionirane stanovanjske gradnje. zabrneli gradbeni stroji, je
mesto investiralo v podaljšanje
VEČ KOT 80 ODSTOTKOV prebivalcev Dunaja živi v kraka podzemne železnice U2
najemniških stanovanjih, od tega dve tretjini v občinskih ali
subvencioniranih stanovanjih.
in prihodnjo sosesko povezalo s
središčem mesta, prvi stanoval-
ci pa so se v subvencionirana
KOČIJO PO
Do leta 2025 naj bi 80 ODSTOTKOV PROMETA na Dunaju
opravili peš, s kolesom ali z javnimi prevoznimi sredstvi in
le 20 odstotkov z avtomobili.
stanovanja vselili leta 2014. Ti
imajo zdaj do središča Dunaja
le 25 minut vožnje, kar je v
VINSKIH
BIC MAC INDEX: za nakup priljubljenega hamburgerja
bic mac ste morali leta 2015 na Dunaju delati 12 minut, v
Berlinu 13 minut, v Bruslju pa 16 minut.
konicah približno pol manj kot
z avtomobilom.
Novi mestni soseski je ime
POTEH IN
V letih od 2005 do 2015 se je PREBIVALSTVO DUNAJA
POVEČALO ZA 10 ODSTOTKOV, hitreje so rasli le
»posodilo« umetno jeze-
ro, mestno kopališče, ki se
ga je zaradi turkizne barve
ČEZ MEJO
Bruselj, London in Rim. oprijelo ime dunajski Karibi
in je danes osrednji prostor
prestolnica vpeta v načrtovanje Dunaj za spodbujanje grad- za počitek in rekreacijo, od
stanovanjske gradnje, dovolj nje stanovanj nameni približno prihodnjega leta pa se bodo SLOVENSKI IN
nazorno priča podatek, da danes 650 milijonov evrov na leto nogometni navdušenci lahko
kar od 70 do 80 odstotkov vseh oziroma pet odstotkov svojega rekreirali tudi 15 metrov nad AVSTRIJSKI
novih stanovanjskih projektov proračuna; od tega nekaj več tlemi, saj na strehi parkirne PARTNERJI SNUJEJO
sofinancira mesto. Termin »social- kot polovico za spodbujanje hiše s pogledom na jezero HIBRIDNO KOČIJO,
na stanovanja« na Dunaju nima novogradenj, približno 250 mi- nastaja pet nogometnih igrišč
slabšalnega prizvoka in danes lijonov za prenove in sanacije, z umetno travo. Štiri igrišča
KI JO BODO VLEKLI
kar 62 odstotkov prebivalcev približno 70 milijonov pa za bodo namenjena ekipama s KONJI S POMOČJO
Dunaja živi v stanovanjih, ki jih subvencije za gradnje stanovanj po petimi igralci, eno igrišče ELEKTRIČNEGA
je tako ali drugače sofinanciralo v sodelovanju s stanovanjskimi pa ekipama s po štirimi igralci.
MOTORJA Z BATERIJO.
mesto. Poleg 200 tisoč občinskih združenji in drugimi investitorji. Skupna površina igrišč za mali
stanovanj mesto upravlja še fond Od leta 1984 ima mesto tudi nogomet bo znašala 2.100

približno 200 tisoč stanovanj v
lasti neprofitnih stanovanjskih
organizacij z omejenim dobič-
kom in zanje velja, da so vse-
binsko enakovredna neprofitnim
stanovanjem, kot jih poznamo
pri nas.
Vsako leto se portfelj mesta
poveča za približno sedem tisoč
subvencioniranih stanovanj in ta
številka še raste. Od maja letos
je župan Dunaja socialdemokrat
Michael Ludwig, ki je bil pred
tem minister za stanovanjsko
gradnjo v dunajski deželni vladi.
Prebivalstvo Dunaja, ki si je letos
že devetič zapored pridobil
laskavi naslov mesta z najvišjo
kakovostjo življenja na svetu,
se sicer danes bliža dvema
milijonoma in je drugo največje
nemško govoreče mesto, takoj
za Berlinom.
stanovanjski fond, ki se ukvarja
z razvojem zemljišč, namenje-
nih stanovanjski gradnji.
Stanovanja, kjer so
nekoč pristajala letala
Največji urbanistični projekt
Dunaja danes je brez dvoma
soseska Seestadt Aspern, ki
se razprostira na 240 hektar-
jih površin. Njena gradnja je
ocenjena na pet milijard evrov.
V načrtu je gradnja skupno
10.500 ugodnih najemniških
stanovanj, zgrajenih v skladu z
visokimi ekološkimi standardi.
Poleg stanovanj za družine
in samske bodo na voljo tudi
tako imenovana generacijska
in oskrbovana stanovanja,
študentski domovi ter stano-
vanjske skupnosti. Poleg tega
so v soseski predvideni pisarne,
kvadratnih metrov, poleg tega
pa bodo na voljo še slačil-
nice, prhe in gostinski lokal.
Dunajske ulice, parki in trgi
so večinoma poimenovani po
znanih moških, za spremembo
se ulice v stanovanjski soseski
Seestadt Aspern imenujejo
samo po znanih ženskah.
Še ena od številnih posebno-
sti Seestadt Aspern je najvišja
lesena stolpnica na svetu, Ho
Ho Wien, ki je bo kar tri četrtine
grajene iz lesa. Po napovedih
arhitektov bodo z uporabo lesa
prihranili kar 2.800 ton izpustov
ogljikovega dioksida v primer-
javi s stolpnico iz betona. Vred-
nost stolpnice, ki bo v višino
merila 84 metrov, je ocenjena
na 65 milijonov evrov, v njej
bodo poleg pisarn tudi hotel,
restavracija in velnes.
S
lovenije in Avstrije ne pove-
zuje le skupna zgodovina,
temveč tudi skupna kultur-
na dediščina in tradicija, kamor
bi lahko uvrstili tudi konje in
kočijaštvo. S tem namenom so
partnerji z obeh strani meje le-
tos začeli čezmejni kočijaški pro-
jekt E-Carriage 4CBST, s katerim
želijo razviti inovativen turistični
produkt – hibridno e-kočijo.
Kočija bo lahko vlekla več ljudi,
njena posebnost pa bo, da bo
imela vgrajen tudi električni
motor s hranilnikom energije, ki
bo konjem omogočil lažjo vleko
ter premagovanje daljših in bolj
razgibanih turističnih poti. »Naša
ideja je, da bi gostom pričara-
li pristno doživetje vožnje z
e-kočijo na čezmejnem območju
med Slovenijo in Avstrijo ter jim
na novo in inovativno ponudili

28 POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA

 Takšna bo videti hibridna kočija, ki jo bodo s
pomočjo elektrike vlekli konji.

ogled naravnih in kulturnih
znamenitosti ob poti in pristne
pokrajine, denimo ob reki Muri.
S tem namenom se povezujemo
z manjšimi turističnimi ponu-
dniki, kot so vinotoči, gradovi,
vinske kleti, butični hoteli,«
napoveduje direktor Razisko-
valno-izobraževalnega središča
(RIS) Dvorec Rakičan Robert
Celec. Idejo o hibridni kočiji so
zasnovali v RIS Rakičan, pri njeni
uresničitvi pa sodelujejo še z
Univerzo v Mariboru na sloven-
ski ter s pridruženimi avstri-
jskimi organizacijami na drugi
strani: z regijsko turistično zvezo
Güssing (Tourismusverband
Region Güssing), evropskim
centrom za obnovljive vire
energije mesta Güssing (Europä-
isches Zentrum für erneuerbare
Energie Güssing) in energijskim
centrom Lipizzanerheimat.

Prvovrstna blagovna znamka

iz ene najbolj tradicionalnih evropskih regij

Okusite življenje!
Doživite Vulcano!
V mestecu Auersbach na jugovzhodu avstrijske
Štajerske zori eden izmed najboljših pršutov na svetu.
Njegov edinstveni okus je težko opisati, treba ga je
enostavno doživeti.
Naše delo, naša filozofija, vaš užitek specialitete, posebej okusno doživetje pa hlevu boste lahko obiskali naše glasne pri-
Naš pristop do živali ter način, kako ravnamo nekuhane klobase in salame. Poznaval- jatelje in dobili vpogled v njihovo prašičje
in živimo z njimi, je skrivna sestavina, zaradi cem, ki radi poskusijo bolj eksotične izdelke, življenje. V obokani kleti ali pršutnem baru
katere so izdelki Vulcano nekaj posebnega. priporočamo slanino s sadjem in tartufov pa boste lahko naše dobrote tudi degustira-
Naše živali cenimo, jih obravnavamo s spo- file. Vulcano čips pa je hrustljava specialite- li. Naj vam namignemo, da najbolje teknejo
štovanjem in hranimo z visokokakovostno ta, ki zaokrožuje našo ponudbo. s kozarčkom dobrega vina.
krmo. V hlevih imajo veliko prostora, tudi za
izhod in za vse drugo, kar potrebujejo, da se Vulcano Ursprung – doživetje Za skupine z več kot 10 osebami organiziramo
pršuta za vse čute
Oglasno sporočilo

počutijo udobno. degustacije po predhodni najavi. Za posa-

Izvrstne specialitete
Zvezda prodajnega programa Vulcano je
na zraku sušen pršut v različnih stopnjah
zorenja. Prava poslastica so rahlo dimljene
Gledati, se čuditi in mastiti – to je namen
Vulcano Ursprung. Za vas organiziramo de-
gustacijske obiske, kjer boste v spremstvu
strokovnjaka za pršut dobili vpogled v ob-
delavo, proizvodnjo in tehniko zorenja. V
meznike in skupine z do 10 osebami nudimo
oglede po predhodni prijavi vsak dan ob 11.30
in 15.30. Na ogled se prijavite prek e-pošte
schinkenwelt@vulcano.at ali prek telefon-
ske številke +43 (0) 3114 2151.

Naši pršuti in preostale mesne dobrote zlahka pridejo tudi k vam domov na mizo.
Enostavno jih naročite prek spletne strani www.vulcano.at.
29
KULTURA BIVANJA

OSEBNI ARHIV

DUNAJČAN, KI SE JE
ZALJUBIL V SLOVENIJO
»TURISTIČNI
POTENCIAL SLOVENIJE
JE VELIKANSKI«

SLOVENIJA NE BI SMELA HITETI S
TURISTIČNIM RAZVOJEM, VEČ PA BI MORALI
NAREDITI ZATO, DA BI GOSTJE OSTALI PRI
NAS DLJE ČASA, JE PREPRIČAN DUNAJČAN
GERHARD CONRAD FÜRST, KI JE PO SPLETU
NAKLJUČIJ POSTAL VINAR V SLOVENIJI.
A
vstrijec Gerhard Conrad
Fürst si nikoli ni pred-
stavljal, da bo postal
vinogradnik, a je to po
spletu naključij ven-
darle postal. Leta 2004
je njegova družina z
denacionalizacijo dobila vrnjeno domačijo
na Ptuju in vinograde na najboljših legah
jeruzalemskih in haloških gričev in tri leta

30 POSEBNA IZDAJA
 pozneje se je Fürst odločil, da bo obudil
dediščino svojega očeta in se začel ukvar-
jati z vinarstvom. Nastalo je vinogradniško
podjetje Fuerst- Gross Vinogradništvo in
blagovna znamka Conrad Fürst & Söhne za
vina sorte šipon, beli pinot in cuvee.
Fürst, ki v Sloveniji preživi veliko časa, je
prepričan, da naša država ne bi smela hiteti
s turističnim razvojem, več pa moramo
narediti za to, da bodo turisti pri nas ostali
dlje časa. V nekdanji domačiji na Ptuju
je leta 2013 začel projekt pod imenom
Fürstova hiša, v kateri deluje 25 mladih
umetnikov in ustvarjalcev, ki imajo tam svo-
je ateljeje, delavnice in studie, predstavljajo
svoje izdelke ter redno prirejajo razstave,
koncerte in delavnice.
»JERUZALEM
JE KOT SLOVENSKA
TOSKANA, LE DA JE
PRECEJ LEPŠI,«
pravi Gerhard Conrad Fürst.
Ste eden od treh večjih avstrijskih
vinarjev pri nas. Kako ste prišli v
Slovenijo?
Nisem investitor, temveč povratnik. Moja
družina je že leta 1821 na Ptuju ustanovila
vinogradniško podjetje. Ko smo leta 2004
dobili nazaj vinograde v Jeruzalemu in
pozneje še hišo na Ptuju, ki so nam jih po
vojni odvzeli, sem se odločil, da bom skupaj
z Aloisom Grossom, enim najboljših avstri-
Fürstova hiša, Ptuj, Kuhna na dvorišču
jskih vinarjev, ustanovil vinarsko podjetje.
Gross danes skrbi za vinski posel, jaz pa za
finance, trženje in vse drugo. Prvo vino sva
naredila leta 2010, poimenovala sva ga Pod
stolpom. To je cuvee iz treh različnih vrst
vina, šipona, sauvignona in belega pinota.
Moj drugi projekt je Fürstova hiša na Ptuju,
v kateri smo prostore za zelo ugodno
najemnino oddali mladim ustvarjalcem, ki
bi sicer odšli s Ptuja. Rojen sem v Gradcu,
živim pa na Dunaju.
Kako ste sprejeli odločitev, da boste
svojo rojstno hišo odprli mladim in
umetnosti?
V naši domačiji na Ptuju je bila zasebna
SHUTTERSTOCK
šola. Ko so nam jo z denacionalizacijo vrnili,
smo prevzeli tudi šolo, ki pa se je leta 2012
AVSTRIJA & SLOVENIJA
umaknila. Takrat je bil nepremičninski trg
mrtev, naša velikanska hiša in učilnice v njej
so samevale in vprašal sem se, kaj bi potre-
bovalo mesto Ptuj. Tako je padla odločitev,
da bomo povabili mlade ljudi in jih vprašali,
kakšne dejavnosti bi lahko potekale v
hiši. Na začetku je imelo svoje ateljeje 13
mladih. Petkrat na leto imamo na dvorišču
Fürstove hiše tudi kulinarični dogodek
Kuhna na dvorišču, kjer se predstavijo go-
stinci s Ptuja in iz okolice, zraven ponudimo
naša vina. Dogodek je kar dobro obiskan.
Prvo nadstropje hiše pa je namenjeno raz-
stavam. Poleti je pri nas razstavljalo sedem
ustvarjalcev iz partnerske občine Seeboden
na avstrijskem Koroškem.
Kakšna je Slovenija v očeh Dunajčana?
Turistični potencial Slovenije je velikanski,
vendar osebno nisem naklonjen hitremu
razvoju turizma, saj menim, da mora biti us-
klajen z naravo in človekom. Kot pravi Slo-
venec sem bil na Triglavu, zelo rad hodim
v Bohinj, kjer je res čudovita narava, tudi
turistov ni preveč in to je res dragoceno.
Poglejte samo Jeruzalem! Vedno pravim,
da je Jeruzalem slovenska Toskana, le da je
mnogo lepši.
Kaj menite o pobudah, da bi se
slovenske vinske ceste povezale z
avstrijskimi?
Tega v Jeruzalemu ne bi naredil, kajti potre-
buje avtonomijo. Šipon kot vrsta vinske trge
in vina je tako značilna za Jeruzalem, da bi
lahko rekli, da je avtohtona. V našem podjet-
ju se namenoma nismo odločili za pridelavo
sauvignona, kajti tega lahko dobite povsod
po svetu, šipon pa je res nekaj posebnega
za Slovenijo in Jeruzalem. Jeruzalem ima kar
nekaj vinarjev, ki izdelujejo vrhunska vina,
premalo pa imamo gastronomske ponudbe
in možnosti za prenočitve. S tem namenom
smo letos začeli projekt, s katerim želimo
dvigniti raven turističnih storitev in narediti
našo regijo še bolj privlačno za turiste. Če bo
10 ali 15 najboljših vinarjev združilo moči pri
predstavitvi regije in izboljšanju turističnih
storitev, bodo temu sledili tudi drugi. Ta mo-
del se je obnesel v Avstriji in prepričan sem,
da se lahko tudi v Sloveniji. Za Jeruzalem
si želim goste, ki bodo pri nas tri dni ali en
teden, ne pa avtobusa, ki se ustavi na ogled.
Sam živim neposredno ob cesti v Jeruzale-
mu, in ko ob desetih zvečer zrem v zvezde,
se kar ustrašim, ko pride mimo kakšen avto.
Pri nas je res mirno. To se bo seveda spre-
menilo in želel bi si, da ne bi čez noč prišlo
do množičnega turizma, kajti Slovenija je
tako lepa, da bi bilo škoda, če bi se jutri na
naši vinski cesti trlo milijon turistov.
Kaj menite o pobudah, da bi se
slovenske vinske ceste povezale z
avstrijskimi?
Le namigniti moramo, kaj vse je v Sloveniji
lepega. Poglejte, pol ure vožnje od Je-
ruzalema imamo sedem termalnih kopališč.
Imamo mesto Ptuj, v bližini je Varaždin, tudi
Zagreb ni daleč niti Maribor. Skupaj bi se
lahko predstavljali kot turistična regija.
31
 KULTURA BIVANJA
valno-izobraževalnega središča
Rakičan (RIS Dvorec Rakičan).
Pravi, da cilj projekta ni le ohran-
janje gradov kot centra kulturne
dediščine na obmejnem območ-
ju, temveč obogatitev turistične
ponudbe in povezovanje z raz-
ličnimi turističnimi akterji, pred-
vsem termami, ki iščejo tovrstno
obogatitev ponudbe, ter skrb za
TAMARA MUHIČ

boljšo promocijo. »Ko bo gost

obiskal enega izmed gradov,
ga bomo povabili, naj obišče še
Partnerji projekta Castle Road pred gradom v druge. Tako bo dlje časa ostal v
Deutschlandsbergu na avstrijskem Štajerskem. Z leve: SONJA
SKALNIK (avstrijsko društvo Die Schlösserstraße), GROF naši regiji, več doživel in zapravil,
ANDREAS BARDEAU, MARIANNE KIENDL (Tehnološki cen- s skupno promocijo pa se bomo
ter Technologiezentrum Deutschlandsberg), ROBERT CELEC tudi uspešneje predstavljali
(direktor RIS Rakičan), ALEXANDRA KOPITAR (fundacija na svetovnih turističnih trgih,«
Philipp Batthyány) poudarja Celec. Poleg RIS Dvorec

SKUPAJ V BOJ
Rakičan sodelujejo pri projektu
Ceste gradov še Znanstvenora-
ziskovalno središče Bistra Ptuj

ZA TURISTE
na slovenski strani, na avstrijski
pa tehnološki center Technolo-
giezentrum Deutschlandsberg

KAKŠNE ZGODBE
in fundacija Philipp Batthyány iz
Güssinga. Projekt se sofinancira
tudi iz sredstev Evropskega skla-

ŠEPETAJO
da za regionalni razvoj Interreg
Slovenija-Avstrija, ki bo zanj
primaknil skoraj milijon evrov.

SLOVENSKI IN
Celec ugotavlja, da se obisk
gradov zadnja leta povečuje še
hitreje, kot raste število tu-

AVSTRIJSKI
rističnih prenočitev, prednosti
vključevanja lokalne ponudbe
in kulturne dediščine v svojo

GRADOVI
ŠTIRI OBMEJNE REGIJE – AVSTRIJSKA IN
SLOVENSKA ŠTAJERSKA, GRADIŠČANSKO IN
POMURJE SE POVEZUJEJO NA CESTI GRADOV,
DOSLEJ SE JE VANJO ŽE VKLJUČILO 40
GRADOV IN DVORCEV Z OBEH STRANI MEJE.
Č
ezmejno območje med
Avstrijo in Slovenijo je
prepredeno s številnimi
gradovi, dvorci in obrambnimi
utrdbami, ki se po številnosti um-
eščajo v sam evropski vrh. Pred
30 leti so se gradovi in dvorci na
jugovzhodu Avstrije povezali
v Cesto dvorcev in gradov (Die
Schlösserstraße), ki pa se je s 1.
septembrom »podaljšala« še v
Slovenijo. Natančneje, s ciljem
obogatiti turistično ponudbo in
32
povezati kulturno dediščino na
obeh straneh meje so partnerji iz
Slovenije in Avstrije začeli projekt
Ceste gradov (Castle Road), v
katerem se povezujejo gradovi in
dvorci v štirih obmejnih regijah –
avstrijski in slovenski Štajerski, na
Gradiščanskem in v Pomurju.
Doslej se je v Cesto gradov
že vključilo 40 gradov in vse
kaže, da jih bo še več, saj je
zanimanje precejšnje, poudarja
Robert Celec, direktor Razisko-
ponudbo pa vse bolj prepozna-
vajo tudi ponudniki turističnih IZTOK HRASTNIK,
zmogljivosti. »Danes ni dovolj, da
ponudiš turistu le dobro hrano SLOVENEC Z
in termalne vrelce, zato so tudi DELOVNIM MESTOM
v termah postali bolj dovzetni
za povezovanje z lokalnimi DUNAJSKEGA
partnerji in tudi sami proaktivno FILHARMONIKA
iščejo možnosti, da bi obogatili
ponudbo za turiste. Na kulturno
»NA
in naravno dediščino danes
gledamo drugače, kot smo
še pred desetimi leti, zavest o
kulturni in naravni dediščini se
krepi. Zelo dobro sodelujemo s
DUNAJU
Termami 3000 na slovenski strani,
na avstrijski pa tudi na primer s
termami Bad Radkersburg. Naša
SE NAM
dolgoročna želja je, da bi se kot
Cesta gradov uvrstili na seznam
Unesca ali na druge primerljive
NE GODI
sezname svetovne kulturne
dediščine,« poudarja Celec. SLABO«
POSEBNA IZDAJA

Z
motili smo ga
ravno med vajami
v Salzburgu, kjer
vsako poletje poteka
eden najpomembnejših
glasbenih festivalov
na svetu, Salzburški
festival. Vsako leto se tja
za šest tednov preselijo
tudi sloviti Dunajski
filharmoniki in z njimi
kontrabasist Iztok Hrast-
nik, eden od dveh Slo-
vencev, ki mu je uspelo
dobiti službo pri eni
najuglednejših sveto-
vnih glasbenih institucij,
Dunajski državni operi.
Hrastnik je na Dunaj
prišel leta 2010, ko je
uspešno opravil avdicijo
Dunajske državne opere,
AVSTRIJA & SLOVENIJA
JANEZ URŠEJ
JANEZ URŠEJ:
NAJVEČJO VREDNOST
IMA TO, KAR USTVARIŠ
SAM
GLASBA
FILIP WALDMANN
KOT TOP
in leto zatem dobil tudi Dunaju zelo poceni in
zaposlitev za nedoločen
čas. »To je stalna služba
v orkestru Dunajskih
tudi najemnine so glede
na primerljiv dohodek
nižje kot v Ljubljani,«
IZVOZNI
filharmonikov, naš
delodajalec pa je Du-
najska državna opera,
ugotavlja Hrastnik, ki
ima zdaj 31 let in živi
na Dunaju z družino.
IZDELEK
kjer sem tudi opravil
avdicijo za zaposlitev,«
pove Hrastnik. Dunajski
Od leta 2014 ima tudi
naziv dunajski filharmo-
nik, za katerega lahko
AVSTRIJE
filharmoniki ne igrajo le glasbeniki zaprosijo šele
Z
v državni operi, temveč po treh letih igranja v a mlade glasbenike ni
vsako leto opravijo dve slovitem orkestru. Leta lepšega kot potovati in
medcelinski turneji 2012 je Hrastnik zaigral predstavljati svojo glasbo
in številne manjše po tudi na znamenitem širnemu svetu. Ta privilegij je
Evropi. »Na Dunaju se novoletnem koncertu, ki v letih 2016 in 2017 pripadel
zasluži dvakrat več kot ga vsako leto 1. januarja tudi mlademu slovenskemu
v Ljubljani, toda tudi kot poslastico predvaja saksofonistu Janezu Uršeju kot
delamo več. Ne godi se avstrijska javna radi- članu mednarodnega kvarteta
nam slabo. Če ne živiš otelevizija, in menda je saksofonov Mobilis. Uršeju je
ravno v centru mesta, bil prvi Slovenec po sto priložnost odprlo sodelovanje
je lahko življenje na letih, ki mu je to uspelo. v programu NASOM, s katerim
33
 KULTURA BIVANJA
ŠOLANJE
NA DUNAJU
JE BILA
ZELO DOBRA
IZKUŠNJA,
pravi saksofonist JANEZ
URŠEJ. V Avstriji je
poučeval glasbo, danes
igra v pihalnem orkestru
bavarske policije.
avstrijsko zunanje ministrstvo
vsaki dve leti pripravi nabor
najboljših mladih, še neuveljav-
ljenih glasbenikov in glasbenic
ter jih prek svoje mreže velepos-
laništev, kulturnih forumov in
konzulatov ponudi kot svoj »top
izvozni glasbeni nabor«. Uršej
je v Avstrijo prišel leta 2008 kot
študent dunajskega konserva-
torija za glasbo, kjer je obiskoval
razred profesorja Larsa Mleku-
scha, temelje za poklic pa si je
postavil na dunajski univerzi
za glasbo in upodabljajočo
umetnost, kjer se je izšolal za
poklic učitelja glasbe. »Na Dunaj
sem odšel zaradi profesorja
Mlekuscha, ki ni le vrhunski
glasbenik, temveč je tudi
dobro razumel, kaj je kulturni
menedžment in kako povezati
občinstvo z umetniki – in to
je bila zame odlična izkušnja,«
pravi. Po končanem magisteriju
je Uršej nekaj let učil glasbo na
različnih šolah v zvezni deželi
Spodnja Avstrija in na ameriški
mednarodni šoli na Dunaju, v
začetku letošnjega leta pa se
je preselil v bavarsko prestol-
nico München in se zaposlil v
simfoničnem pihalnem orkestru
bavarske policije. »To je moja
polna zaposlitev in je zelo pri-
jeten poklic,« med drugim pravi
Uršej, ki v prostem času ustvarja
lastno glasbo. »Svojega izdelka
še nimam, upam pa, da mi bo
to uspelo, največjo vrednost
v življenju ima to, kar ustvariš
sam,« še doda.
34
MENT BO TUDI
LETOS GOSTIL
70 GLASBENIH
IZVAJALCEV IZ
VSE EVROPE
E
lektronska glasba, rock,
pop, etno, hippop, to je le
nekaj glasbenih žanrov,
ki jih lahko vsako leto konec
januarja in v začetku februarja
»okusite« na tridnevnem med-
narodnem festivalu glasbenih
izvajalcev Ment Ljubljana.
Klubski festival, nekakšen
naslednik Slovenskega tedna
glasbe, združuje mlade, drzne
in večinoma še neuveljavljene
glasbene izvajalce iz vse Evrope
in vsako leto poteka na več
ljubljanskih prizoriščih; prvi
dan festivala poteka ponavadi
v Kinu Šiška, naslednja dva dni
pa na drugih prizoriščih in v
klubih, v Orto baru, Stari mestni
elektrarni, Kinoteki, Klubu K4,
na Metelkovi, letos je bil oder
prvič tudi v Slovenskem etno-
grafskem muzeju. »V Ljubljani
navadno gostimo skupine iz
približno 25 do 30 evropskih
držav, običajno tudi od tri do
pet izvajalcev iz Avstrije. Lani
se je v Ljubljani predstavilo 70
različnih glasbenih izvajalcev,
POSEBNA IZDAJA AVSTRIJA & SLOVENIJA
Ljubljana je idealna
lokacija za organizacijo
glasbenega festivala
MENT, saj so vse
lokacije, Kino Šiška,
Orto bar, Metelkova,
klub K4, Kinoteka,
blizu.
URŠKA BOLJKOVAC
približno toliko jih pričakuje-
mo tudi prihodnje leto,« pove
umetniški vodja Menta Andraž
Kajzer. Festival Ment čez leto
sodeluje z različnimi sorodnimi
festivali po svetu, tudi z Waves
Wienna, na katerem se bodo
konec septembra letos predsta-
vili tudi trije slovenski izvajalci.
Poleg močne mednarodne note
je Ment tudi dobra priložnost za
mreženje, saj se na spremljajoči
konferenci srečujejo različni ust-
varjalci, ki se ukvarjajo z glasbo,
založniki, agenti, promotorji,
organizatorji festivalov, glasbeni
kritiki, novinarji. Letošnji Ment
je gostil kar 550 glasbenih
akterjev iz vse Evrope, ki se
večinoma ukvarjajo z glasbe-
nim poslom, in je bil razglašen
za najboljši manjši in najboljši
klubski festival v Evropi.
 POSEL JUTRI:
NAČRTUJETE
5 POTEZ VNAPREJ?

12.00–12.30 Prihod in registracija udeležencev Raziskava EF: E-trgovina v svetu in v

PETEK, 16. NOVEMBRA 2018, PORTOROŽ

ČETRTEK, 15. NOVEMBRA 2018, PORTOROŽ

9.00–10.00
Sloveniji
12.30–13.00 Odprtje konference Vodje raziskave: Polona Domadenik, Matjaž
Koman, Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v
13.00–14.00 Svetovna uspešnica Ikea – skrivnosti Ljubljani
dolgoročne švedske zgodbe o uspehu
Lars-Johan Jarnheimer, predsednik INGKA 10.00–10.45 Povezovanje fizičnega sveta z e-trženjem
Holdinga, materinskega podjetja Ikee, s pomočjo tehnologije (kako pomagati
nekdanji predsednik uprave in glavni uveljavljenim podjetjem, da rastejo)
direktor Tele2 AB Jean-Francois Chainetta, CEO in
soustanovitelj, Augment
14.00–14.45 Uspešnost inovacijske dejavnosti v
podjetju je odvisna od stabilnosti 10.45–11.00 Odmor
organizacijske kulture
Miha Škerlavaj, Norwegian Business 11.00–12.00 Primer porabniške izkušnje skupine
School, Ekonomska fakulteta v Ljubljani  Generali (Generali Customer experience
case)
14.45–15.15 Odmor Isabelle Conner, direktorica marketinga in
upravljanja odnosov s kupci, Generali Group
15.15–16.15 Novo Nordisk: »Trojna spodnja meja«
– sistem trajnostnega upravljanja, ki ga 12.00–13.00 Kako hitre so in bodo spremembe v
podjetja uporabljajo za ocenjevanje avtomobilski industriji
dobičkov, ustvarjenih skozi trajnostne Ferdinand Dudenhöffer, Univerza v
rešitve podjetja; družbeno, okoljsko in Duisburgu - Essnu in direktor Centra za
ekonomsko (Triple Bottom Line) raziskave v avtomobilski industriji (CAR)
Susanne Stormer, podpredsednica
korporativne trajnosti, direktorica za 13.00–13.30 Odmor s prigrizkom
trajnostni razvoj v podjetju Novo Nordisk
13.30–14.30 Okrogla miza z menedžerji
16.15–17.15 Mahle, Gmbh: Naslonitev na dolgoročne
scenarije je temelj za sprejemanje 14.30–15.15 Pogovor s predsednikom vlade*
strateških in taktičnih odločitev v
podjetju 15.15 Zaključek konference
Armin Messerer, direktor oddelka za
mehatronske električne pogone in dodatno
opremo (globalna odgovornost) Organizatorja: Generalni sponzor: Glavni sponzorji:

17.15–17.45 Odmor

17.45–18.45 Evropa, Slovenija in jugovzhodna Evropa Sponzor

leta 2019 glavnega
govornika:
Partner:

  Veljko Bole, višji svetovalec, EIPF, Ljubljana

Konec programskega dela prvega dne Veliki sponzor: Sponzorji:

19.30–20.30 Slavnostna podelitev nagrade Časnika

Mali sponzorji:
Finance za izjemne dosežke v
gospodarstvu

20.30 Gala večerja (Smaragdna dvorana) Uradna pošta:

22.30 Druženje in zabava (lobby GHB)

* vabljen

Ob prijavi do 28. septembra lahko uveljavljate 20 % popust. www.pkp.si

 Skupaj
za slovenski izvoz
Partnerji projekta:

Projekt podpirajo zastavonoše slovenskega izvoza:

LOGO JUB.pdf 1 7.7.2011 12:26:45

CM

MY

CY

CMY