Vesna Petreska (Skopje, Makedonija)

URBANO-RURALNITE VRSKI VO SRODNI^KITE ODNOSI

(нa primeri na makedonski migraciski semejstva)

Procesot na urbanizacija, pokraj nizaта faktori кои оbi~no се

podrazbiraат, а koi se odnesuvaat na nadvore{niot izgled na prostorot
(naselba, grad) i na zbirот higienski elementi, se manifestira i preku
intenzivnite migracii na selskoto naselenie, a so toa i vo radikalnata
transformacija na seloto i на zemjodelstvoto (I. Aceski, 1996: 40).
Socijalisti~kiot period so negovata industrijalizacija i
modernizacija, so sevkupnite op{tesтveno-ekonomski promeni,
proizveduva{e o~igledni novini. Industrijalizacijata, kako i sekade
taka i vo Makedonija, predizvika koreniti promeni na seloto i кај
selanstvoto, od koi najva`ni se masovnoto napu{tawe na seloto i на
zemjodelството i raspa|awe na (dotoga{niot) tradicionalniot na~in na
`ivot. Rezultatot od ova be{e brojnoто zgolemuvawe na gradovite,
osobeno на Skopje, a namaluvawe (ili izumirawe) na selata.
Imigracijata na selanstvoto vo gradovite e glavniot faktor зa porastot
na gradskoto naselenie. Spored nekoi avtori, migracijata selo - grad била
vo funkcija na razvojot na „industrijalizacijata i tehni~kiot progres i
drugite promeni koi nastanale vo strukturata na op{testvoto“. Seloto i
zemjodelstvoto poslu`ija za sozdavawe solidna akumulaciска osnova za
potrebite na industrijata i za izgradbata na gradovite (I. Aceski, 1996:
40-41), odnosno за pretvоrawe na selanite vo rabotni~ka klasa. Zatoa, i
mo`e da se konstatira deka promenite na uslovite зa `iveewe i за
rabota, organizacijata na prostorot i sredstvata za komunikacija se
naso~uvani od vladeјa~kite grupi vo polza na nivnite interesi i
ambicii. Toa se manifestira kako na nivo na gradot, vo negovata
vnatre{na struktura, taka i во negovata okolina (I. Aceski, 1996: 15).
Predmet na interes vo trudot }e bidat migraciskite semejstva, pod
koi se podrazbiraat onie {to se preseleni od selata vo gradovite vo
Makedonija vo periodot po Vtorata svetska vojna, a osobeno ovoj proces e
zasilen po 60-tite godini na XX vek. Migraciite selo-grad se zastapeni
kon pogolemite gradovi, a pred sè kon Skopje, i se zasiluvaat po
katastrofalniot zemjotres vo 1963 godina. Pokraj Skopje, i negovite
prigradski sela vo ovoj period, kako i podocna vo 70-tite godini, se
mo{ne imigraciski aktivni. Mo`e da se konstatira deka intenzitetot na
doseluvawe so odminuvaweto na godinite sè pove}e se nagolemuva (V.
Daskalovski, 1993 : 12-13; Statisti~ki godi{nik na Skopje, Skopje,
1968, str. 35), za {to svedo~i i podatokot deka Skopje vo 1981 g. apsorbira
re~isi 40% od vkupnoto gradsko naselenie na Makedonija (I. Aceski,
1996: 42, 241).
Vedna{ po zemjotresot od 1963 g., po~nuva gradeweto na prigradski
naselbi so monta`ni stanovi (Vlae, Taftalixe, Butel, [uto Orizari,
Lisi~e, Singeli} (dene{no ^ento), Maxari, Vodno, Kozle, @danec,
Pr`ino, \or~e Petrov, @elezarnica, Dra~evo), vo po~etokot glavno
zaradi obezbeduvawe pokriv nad glavata. Tie bile planski zamisleni i
trebalo da formiraat „mre`a od naselbi“ okolu centralnoto jadro na
gradot. Samo za nekolku godini po zemjotresot seostaveni na stihijata i
na nekontroliranoto naseluvawe na selskite migranti, koi masovno
pristignuvaa vo gradot po rabota i podobar `ivot. Vo niv se praktikuva
„spontana“ stanbena izgradba nadvor od kakvi bilo pravila ili principi
na odnesuvawe vo prostorot (Grupa avtori, 1971: 125, 136; I. Aceski, 1996:
119, 127). Nivnata lokacija e vo blizina na gradot, na glavnite patni
pravci i bez pogolemi intervencii, mo`at da se priklu~at na gradskiot
komunalen sistem. Vo isto vreme, toa e i period koga vo Skopje se
otvoraat golemi industriski kapaciteti, koi imaat potreba od
mnogubrojna rabotna sila, so {to se privlekuvaat i mnogu migranti.
Migraciskite semejstva vo Skopje pristignuvaat od site strani na
Makedonija. Ima doselenici od Pore~e, Veles, Prilep, Ov~e Pole, od
Kumanovsko-kratovski kraj, od sosedna Srbija (J. Trifunoski, 1971: 699), od
Krivopalane~ko itn.
So ogled na toa {to gradot Skopje e kompleksna celina, vo koja ne
mo`eme da zboruvame za edinstvena kultura, tuku mo`eme da zboruvame za
dvoslojnost na kulturata (urbana, ruralna), ili podobro, za Burkeovata
varijanta za pove}eslojnost na kulturata (D. Rihtman-Auguštin, 1988 : 49-61)
ili za Stjuardovoto mislewe za potkulturi, koi mo`at da se imaat
lokalni, etni~ki, klasni i dr. razliki (Dž. Stjuard, 1981: 87-90; 123). Zatoa,
predmet na interes }e bidat urbano-ruralnite vrski vo srodni~kite
odnosi kaj migraciskite semejstva vo prigradskite naselbi. Akcentot }e
padne na izborot na mestoto za `iveewe, polovite ulogi i na
organizacijata na rabotata vo migraciskite semejstva, nasledstvoto,
me|usebnata pomo{, srodni~kite odnosi vo ritualna prigoda kaj ovie
semejstva, opfa}aj}i go periodot na nivnoto doseluvawe vo gradot. Kako
izvori za istra`uvaweto se koristeni pi{ani materijali, arhivski
materijali, sopstveni terenski istra`uvawa zasnovani na intervjua so
informatorite, kako i neposredno nabquduvawe na situaciite i na
odnesuvaweto kaj migraciskite semejstva.

Prigradski naselbi

Prigradskoto podra~je e slo`ena prostorno-socijalna sredina

koja po na~inot na izgradba, sostavot na naselenieto, stepenot na
izgradenost i na povrzanost so gradot e mnogu razli~na kako od drugite
delovi taka i vo svoite ramki.
Prigradskoto podra~je e slo`ena sredina vo koja `ivee naselenie
od re~isi site regioni na Makedonija, no ponekoga{ e grupirano i spored
teritorijalnata pripadnost (I. Aceski, 1996 : 131), vo zavisnost od toa od
koja strana prvpat vleglo vo gradot, odnosno vo zavisnost od toa koj vlez
na gradot e poblizok do negovoto mati~no selo. Spored stepenot na
koncentracijata na pripadnici od istata grupa, mo`eme da ja vidime
simboli~kata vrednost na lokacijata za domuvawe. Taka, na primer, vo
Dra~evo ima mnogu doselenici od Vele{ko (na pr, od s. Bogomila),
bidej}i ovie dve mesta se povrzani so `elezni~ki soobra}aj, ili vo
naselbata Pintija ima mnogu preselenici od Prilep, 1 vo Maxari i vo
^ento ima mnogu doselenici od Kumanovsko, Krivopalane~ko itn. Vo
pomalite gradovi grupiraweto na naselenieto spored teritorijalna
pripadnost e u{te poizrazeno i tamu, na primer, oddelni naselbi od
gradot se naseleni so naselenie od edno selo ili od nekolku sela.2
Izborot na lokacijata e determiniran kako od objektivnite faktori
taka i od subjektivnite potrebi da se bide vo blizina na „sli~nite“ na
sebe. Preku cenata na grade`noto zemji{te „prirodno“ se vr{i selekcija
na pripadnicite na op{testvenite grupi vo zavisnost od ulogata i mo}ta
{to ja imaat vo op{testvoto. Vrednosta na prigradskata zona za
domuvawe e razli~na i se dvi`i me|u dve krajnosti: zoni so
zabele`itelno visoka vrednost (individualno domuvawe, blizina na
tereni za rekreacija, zelenilo, mir i ti{ina i sl.) i zoni so niska
ekolo{ka vrednost, koi se nao|aat neposredno do zagaduva~kata
industrija i se urbanisti~ki zapostaveni i nepovolni za `iveewe, {to
ovozmo`i vo niv da se izvr{i spontana koncentracija na naselenie
spored socijalnata pripadnost i teritorijalnoto poteklo (I. Aceski,
1996: 118, 131). Celokupnata rabota e prepu{tena na ekonomskata mo} na
nositelite na gradbata i na nivnata snaodlivost. „Mozaikot“ na
prigradskata zona vo pogled na kvalitetot na ku}ata nedvosmisleno go
poka`a op{testvenoto raslojuvawe: od prizemni ku}arki i nehigienski
stanovi za `iveewe, dobro uredeni prizemni ku}i ili ku}i na kat, do
prekrasni „vili“ so nekolku katovi {to go poka`uvaat socijalniot
status i ekonomskata mo} na onoj {to gradi. Situacijata e sli~na i so
„elitnite“ individualni naselbi i kolektivnite naselbi na srednite
sloevi (I. Aceski, 1996: 131-132).
Istra`uvawata na etnolozite i na antropolozite koi gi
prou~uvale mehanizmite na migraciite selo-grad i vo drugite prostori
na Jugoisto~na Evropa, globalnite procesi (industrijalizacija,
modernizacija) poka`uvaat deka tie ne dejstvuvaat seopfatno i
soedinuva~ki, tuku se ostvaruvaat parcijalno, pri {to najintimnite
sferi na ~ovekoviot `ivot se menuvaat najte{ko i najsporo (P.
Niedermüller, 1987: 154-156; M. Pro{i¢-Dvorni¢, 1993: 33-53; D.
Antonijevi¢, 1969: 77-96). Vo mnogu od niv e zabele`ano funkcionirawe
na srodni~kite mehanizmi vo kontrolata na zaednicata, tesna povrzanost
so seloto i so selanite, razvieni sosedski odnosi itn.
Izgradbata na ku}ata za mnozinstvoto od selskite migranti e
makotrpna rabota. Faktot {to dolgo vreme po zemjotresot izgradbata na
stanbeni objekti vo prigradskata zona bila najevtina, bila dovolna
pri~ina za privle~nosta na ova podra~je za najsiroma{nite sloevi na
naselenieto. Taka, pokraj teritorijalnata povrzanost, vo prigradskite
naselbi mo`eme da ja vidime i socijalnata bliskost, odnosno se
nastojuvalo da se bide me|u sli~nite na sebe. So samiot fakt {to vo

1
Nau~noistra`uva~ki proekt „Aspekti na materijalnata kultura vo Skopje i
neposrednata okolina (kraj na 19 - kraj na 20 vek)“, rakovoditel na proektot: d-r Aneta
Svetieva, nositel na proekt: Muzejot na grad Skopje, istra`uva~: Tatjana \or|iovska.
2
Sopstveni terenski istra`uvawa vr{eni vo Prilep vo 1996 godina, kade {to vo edna
naselba be{e skoncentrirano naselenie od predelot Mariovo, ili vo Kumanovo, vo edna
naselba golem broj od naselenieto be{e od s. Drenak. Sopstveni terenski istra`uvawa
vr{eni vo Kumanovo i vo Kumanovsko vo periodot 1992-1999 g.
prigradskite naselbi bilo naseleno selsko naselenie koe bilo
teritorijalno povrzano i socijalno blisko, mehanizmite na sosedski i
rodninski odnosi bile dosta razvieni. Nekoi istra`uvawa vo skopskite
prigradski naselbi poka`uvaat deka pove}e od 2/3 od onie {to gradele
ku}a, toa go pravele sami, odnosno site ~lenovi na doma}instvoto se
anga`irale vo izgradbata, so pomo{ na prijatelite, sosedite i na
rodninite (I. Aceski, 1996: 150). Moite terenski istra`uvawa isto taka
potvrduvaat deka me|usebnata pomo{ na sosedite i rodninite bila
zastapena pri gradeweto ku}i ili zamenuvaweto na monta`nite stanovi
so tvrda gradba i pri preseluvaweto vo prigradskite naselbi, {to kako
karakteristika ja nosele od selskite sredini. Ovaa pomo{ bila izrazena
osobeno kaj onie doselenici koi poteknuvaat od kraj kade {to bilo
razvieno grade`ni{tvoto. Za ilustracija da go zememe Mija~kiot
predel, smesten vo Zapadna Makedonija, vo slivot na rekata Radika.
Informatorkata ka`uva deka vo naselbata Novoselski pat ima mnogu
doselenici od toj kraj: „Si pomagaat za pravewe ku}i. Ovde (se misli vo
naselbata) ima kupeno mesto i si pomagaat za pravewe ku}i. Tie pari ne
davaat. I vo selo koga pravevme ku}i, ako bevme devoj~iwa, koga gi
pokrivaa ku}ite so plo~a, nema{e }eramidi, i gredi }e odevme da im
vle~eme. Nema{e ~ovek da ne pojde na pomo{“.3
Socijalnoto poteklo, stepenot na obrazovanieto i ekonomskata
polo`ba na semejstvoto vlijaele vrz stepenot na usvojuvawe na urbaniot
na~in na koristewe na slobodnoto vreme kaj migraciskite semejstva. So
napu{taweto na zemjodelskata dejnost, ne zna~i deka i aktivnostite vo
slobodnoto vreme radikalno bidle promeneti. Tradicionalnoto
koristewe na slobodnoto vreme vo ramkite na sosedstvoto, rodninskite
grupi i prijatelite ostanalo svojstveno za prigradskite `iteli, osobeno
za doselenicite od selo, koi se naselile vo prigradskoto podra~je i vo
zapu{tenite naselbi od centralnoto podra~je. Sosedstvoto vo toj pogled,
kako primarna grupa, vo po~etniot period po nivnoto doseluvawe ne se
razlikuvalo od tradicionalnite odnosi vo ruralnata sredina, za koja
krvnoto srodstvo i teritorijalnata bliskost bile dve osnovni formi na
vospostavuvawe bliski odnosi me|u lu|eto. Napu{taweto na
tradicionalnite formi na koristewe na slobodnoto vreme e
najradikalno kaj licata so visoka {kolska podgotovka i kaj
slu`benicite.
Necelosnata izgradenost i infrastruktura (nekade nepostoeweto
na trotoari za normalno dvi`ewe, otsustvoto na kulturni institucii,
simboli, nastani, javni i uredeni prostori za kolektivni igri, za odmor
i razonoda) na prigradskite naselbi dolgi godini po nivnoto naseluvawe
(Aceski, 1996: 246), pokraj nose~kiot tradicionalen obrazec (sosedstvo,
semejstvo), isto taka pridonesuvale i za zatvorawe vo ramkite na
primarnite grupi. Edinstvena mo`nost za vlez vo urbanoto bila posetata
na „centarot na gradot“. Zatoa, mo`eme da ka`eme deka `ivotot vo
prigradskite naselbi se odvival vo dve kulturi i dva sveta: pripa|awe na
gradot samo formalno, teritorijalno, dodeka dlaboko vo sebe `itelite ja

3
Sopstveni terenski istra`uvawa. informatorka Altana Rafajloska, rodena vo 1935 g.
vo s. Bitu{e.
nosele tradicijata koja ostavila dlaboki tragi vo nivnoto odnesuvawe i
mislewe.

Polovite ulogi i organizacijata na rabota

Celokupnite promeni {to ja zafatile Makedonija po Vtorata

svetska vojna (nacionalizacijata na zemjata i industrijalizacijata) i
osobeno katastrofalniot zemjotres pridonele za migrirawe na mladoto
naselenie kon gradovite, a ova, sekako, pridonelo i za promena na
na~inot na `iveewe. Deka migraciite kon gradovite vlijaele na
raspa|aweto na rodovskite vrski ve}e e konstatirano vo naukata (X.
Gudi, 2005: 90-91). Taka, vo ovoj period bilo ra{ireno neolokalnoto
`iveewe, {to se dol`elo na iseluvaweto na mladoto naselenie vo
gradovite, kade {to mladite bra~ni dvojki si osnovale svoe sopstveno
doma}instvo∗. Pi{anite podatoci za Makedonija, osobeno za
Makedoncite (J. Pavlovi˚, 1928: 186-187; S. Tanovi˚, 1927: 280; X. Ford,
1984: 353), kako i moite terenski istra`uvawa vr{eni vo razli~ni
predeli4 za periodot od krajot na XIX i prvata polovina na XX vek mi
potvrduvaat deka slo`enite doma}instva od zadru`en tip so mnogu
~lenovi, iako se sre}avale (na pr., vidi: M. FilipoviÊ, 1930; J.
Trifunoski, 1973: 110; J. CvijiÊ, 1966: 502)5, sepak ne bile mnogu
zastapeni. Naj~esto nivniot broj se dvi`el od 10 do 15 ~lena, za nabrgu da
se podelat. Ve}e od 20-tite godini na XX vek po~nale zna~itelno da se
∗
Istra`uvawata na doma}instvata poka`uvaat deka pri nivnoto prou~uvawe,
mno{tvoto nivni oblici {to se pojavuvaat vo ramkite na edno op{testvo pri procesot
na nivnoto obrazuvawe treba da se razgleduvaat kako interakcija na ekonomski,
demografski, politi~ki i kulturni uslovi, pri {to opredelenata struktura na
doma}instvata pretstavuva rezultat na opredeleni konstelacii na uslovite (D. Kertzer,
1989, citirano spored K. Kazer, 2002: 37), ili tie se proizvod na ~ovekoviot izbor
napraven pod golem broj socijalni i ekonomski uslovi (E. A. Hammel, 1980: 270).
Nau~nite diskusii okolu tipovite doma}instva na Balkanot, osobeno za slo`enite
doma}instva od tipot na zadrugi, osobeno se zasiluvaat od 80-tite godini na XX vek.
Slo`enite doma}instva od tipot na zadrugi se smetale, no i sè u{te se smetaat deka se
tipi~ni za Balkanot, deka balkanskoto semejno doma}instvo nastanuva vrz osnova na
eden avtohton kulturen obrazec, vklopen vo pastoralnata ekonomija od starobalkansko
poteklo (K. Kazer, 2002: 37-38, 71 i ponatamu). Od druga strana, mnogubrojnite
istra`uvawa poka`uvaat deka tipot na doma}instvoto zavisi od socijalno-ekonomskite
uslovi (D. Gudi, 2005: 18; M. Todorova, 1993: 151-163; M. Todorova, 2002; J. Trifunoski,
1973: 112; U. Brunbauer, 1999: 45; E. A. Hammel, 1984: 223; E.A. Hammel, 1986: 75).
Istra`uvawata na nekoi nau~nici na terenot na Makedonija poka`uvaat deka za
osobenite doma}inski formi, svoe vlijanie imale tipot na ekonomijata, op{testveno-
moralniot faktor propagiran od vlasta, a za periodot na turskoto vladeewe, osobeno vo
periodot na XIX vek, bilo karakteristi~no toa {to pro{irenite doma}instva
obezbeduvale glavna za{tita od turskite i od albanskite zulumi (vidi: M. Filipovi},
1991: 8-16; J. Trifunoski, 1973: 112).
4
Terenski istra`uvawa se vr{eni vo predelite: Kumanovsko, Krivopalane~ko,
Male{evo, Prespa, Bitolsko-prilepsko Pole, Ki~evija, Pore~e, Ohridsko, Stru{ko,
Debarca, Gevgelisko, i toa vo peiodot od 1990 godina do denes.
5
Vo moite terenski istra`uvawa, podatoci za golemi doma}instva, so nad 20 ~lena,
imam dobieno samo za s. Rankovce vo Krivopalane~ko (AIF, m.l. br. 3864, informatorka
Bogdanovska Stojanka, rodena vo 1933 g.), s. Murga{ vo Kumanovsko (kaseta br. 47, Zavod
za etnologija, informator Aleksandar Arsovski) i za s. Bela Crkva vo Prilepsko, za
doma}instvo koe se raspadnalo vo 1908 godina (AIF, m.l. br. 3883, informator Petar
Likoski).
namaluvaat. Istovremeno, vo selata imalo i nuklearni semejstva.
Najmnogu bile zastapeni linearno pro{irenite doma}instva, odnosno
roditelite ili eden vdoven roditel so o`enet sin. Iako mo`eme da
najdeme podatoci deka se sre}avale linerano-lateralniot tip i
lateralniot tip pro{ireni doma}instva , sepak tie ne bile mnogu
zastapeni. Naj~esto se slu~uvalo nabrgu po svadbata mladata bra~na
dvojka da se oddeli, so {to mu se otstapuvalo mesto na sledniot brat, a
naj~esto najmaliot sin ostanuval so roditelite za da gi do~uva. No, sepak
novite uslovi dovele do brzo ostvaruvawe na neolokalitetot, iako dolgo
vreme, na primer vo Makedonija, bilo praktika najmaliot sin so svoeto
semejstvo da ostane so roditelite, i vo toj slu~aj mo`eme da zboruvame i
za binuklearni doma}instva ili za trigeneraciski doma}instva.
Promenata vo na~inot na `iveewe, analogno predizvikuva i promeni vo
odnosite vo semejstvoto (nuklearnoto), pred sè mislam na odnosite ma`-
`ena i vo organizacijata na trudot. Ova go potvrdija u{te
istra`uvawata na E. Bot (E. Both), koja smeta deka kolku {to se pogusti
mre`ite (vklu~uvaj}i gi i rodninskite) vo koi e vklu~eno semejstvoto,
tolku e posilno izrazena hierarhijata vo ulogite na bra~nite partneri
(A. Luleva, 2001: 35-36). Ova e u{te posilno izrazeno vo vertikalno
ra{irenoto doma}instvo, kade {to `iveat zaedno roditelite i
semejstvoto na sinot ili na }erkata.
Neolokalitetot pridonesuva da se izmenat polovite ulogi, {to se
odrazuva i na sistemot na srodstvo. So neolokalitetot donekade se
izedna~uvaat ma{kite i `enskite ulogi i organizacijata na trudot.
Vrabotenosta na dvajcata sopru`nici pridonesuva tie da imaat
podednakov udel vo donesuvaweto zna~ajni re{enija {to se od interes za
semejstvoto (na pr., kupuvawe stan ili pak ne{to za doma}instvoto). No,
mnogu ~esto se slu~uvalo vo periodot koga se naseluvale vo prigradskite
naselbi, `enata da ne se vraboti, za da mo`e da gi ~uva decata. Me|utoa,
ova ne mo`eme da go povrzeme samo so faktot deka `enata go pravela toa
zatoa {to decata se vo nejzin domen, bidej}i vo toj period ne bil re{en
problemot so predu~ili{nite ustanovi. Za ilustracija, dovolno e da se
poslu`ime so iska`uvaweto na edna informatorka, koja e po poteklo od
Prilep, a se naselila vo prigradskata naselba Dra~evo: „A kaj }e
rabotam 1948-1949 g. (vremeto koga se naselila vo Skopje), negovata
slu`ba ne be{e kako sega slu`benik, on be{e vo vozoine. No}e, dewe on
ode{e. Nema{e opredeleno vreme, da re~i{ raboti sedum-osum saati,
sabajle do dva ili do tri i }e si dojdi. Na primer, deneska, vozot negov
trga{e u 12 i 30 saat za Belgrad. Duri utre na ru~ek }e si dojdi. I kaj }e
rabotam, deteto koj }e go ~uva. Ni gradinki ni jasli. Ni{to nema{e“.6
Nemaj}i koj bilo da se gri`i za decata, `enata morala da go odlo`i
svoeto vrabotuvawe za podocne`no vreme, odnosno vo period koga decata
}e potporasnat i }e bidat sposobni samite da se gri`at za sebe. Dokolku,
pak, so vrabotuvaweto samo na soprugot, finansiskata sostojba ne bila
dovolna za da se izdr`uva semejstvoto (glavno se misli na rabotni~kite
semejstva), toga{, kako alternativno re{enie, sopruzite nao|ale na~ini
smenite na rabota da im bidat razli~ni za da ima postojano eden roditel

6
Sopstveni terenski istra`uvawa, informatorka Cvetanka Keramit~ieva, rodena vo
1927 g. vo Prilep, `ivee vo Skopje.
so decata. Vrabotenosta na dvajcata sopru`nici vo golem stepen
dovedelo do podelba na doma{nite raboti me|u niv, no sepak vo
zna~itelen broj semejstva se razlikuva podelbata na „ma{ki“ i „`enski“
raboti. Ovaa sostojba, pokraj individualnosta na li~nosta, vo mnogu
zavisi i od obrazovnoto nivo na naselenieto, kako i od mestoto na
`iveewe, odnosno dali prigradskata naselba e od tipot „povredni“, kade
{to, normalno, se naseleni ekonomski pomo}ni imigranti, ili pak
prigradska naselba naselena so imigranti so ponizok ekonomski status.
Taka, vo semejstvata so nisko i so sredno obrazovanie, vo semejstvata na
rabotnici, pogolem del od ispitanicite smetaat deka doma{nite raboti
vo pogolem del se vo domenot na `enata. Kaj niv, pomo{ta se sostoi vo
nabavuvawe produkti potrebni za semejstvoto i vo gri`ata okolu decata,
na primer, da gi nosi na u~ili{te, na doktor ili nekade na drugi mesta.
No, vo pogled na edna mnogu zna~ajna strana, {to e od zna~ewe za
odr`uvawe na celoto semejstvo - doma{nata ekonomija i finansiite,
`enata se ~ini deka go ima glavniot zbor. Istra`uvawata na semejstva
kade {to dvajcata sopru`nici se visokoobrazovani, poka`aa vo najgolem
del deka doma{nite raboti se podeleni me|u niv. Ovde tradiciskite
obrasci kako da ne igraat nikakva uloga. No, od druga strana, samite `eni
kako da ~uvstvuvaat pogolema nezavisnost tokmu so zapo~nuvaweto na
rabota, poto~no koga nivnata ekonomska situacija e daleku podobra od
onaa na soprugot. Iako se smeta deka ekonomskata aktivnost na `enata sè
u{te e vo vrska so pot~inetosta kon semejstvoto (S. Grebenarova, 2001:
97) (ova najmnogu doa|a do izraz vo sovremeniot period, od 90-tite godini
na XX vek, so tranzicijata na makedonskoto op{testvo, so procesite na
privatizacija, koga mnogu lu|e ostanuvaat bez rabota), a ne kon nejzinite
li~ni ambicii i streme`i za realizirawe, sepak smetam deka
ekonomskata aktivnost ima mnogu golemo vlijanie vo, donekade,
izedna~uvaweto na polovite ulogi. Ova moe mislewe, potkrepeno so
avtobiografskite ka`uvawa na moite ispitani~ki, poka`uva deka
nivnata samodoverba i nezavisnost zna~itelno se zgolemile so
zapo~nuvaweto na rabota. Vo prilog na ova se iska`uvawata na
ispitanicite deka ja nema tradicionalnata poslu{nost na `enata,
bidej}i si ima pari vo xebot, ili po~nuvaj}i nekade po Vtorata svetska
vojna, vdovicite sè pomalku se prema`uvale, a kako glaven argument se
naveduva deka tie imaat penzija i se nezavisni vo pogled na finansiite.

Me|usebna pomo{

Prou~uvaweto na srodni~kite odnosi pretstavuva slo`en problem.

Tie zavisat i od opredeleni faktori koi dejstvuvaat vo dadeno
op{tetveno-ekonomsko i kulturno opkru`uvawe (na pr., fizi~kata
oddale~enost pome|u srodnicite, stepenot i linijata na srodni~kata
povrzanost, ekonomskite vrski me|u srodnicite, sli~nosta vo
op{testvenata polo`ba pome|u srodnicite i vlijanieto na psiholo{kite
mehanizmi). Zatoa i treba pri prou~uvaweto, od edna strana da se sogleda
vlijanieto na op{tetvoto (na primer, za sovremeni uslovi, promenite do
koi do{lo pri procesot na modernizacijata, a pred sè socio-ekonomskata
kriza) i od druga strana, ulogata i zna~eweto na srodni~kite odnosi vo
sega{nite uslovi na `ivot (J. –orÚevi¢, 2001: 11). Semejstvoto re~isi
redovno odr`uva pobliski odnosi so li~nostite ~ie mesto vo
srodni~kiot sistem, kulturata posebno go istaknala i go naglasila.
Vertikalno, tie se {irat preku roditelite na bra~nata dvojka, do babite
i dedovcite, retko do prababite i pradedovcite. Po pravilo, vo bliski
odnosi ili intimen tip odnosi, spored E. Bot, se opfateni i bra}ata i
sestrite na sopru`nicite. Koga toa ne e slu~aj, vo pra{awe se naru{eni
ili prekinati odnosi. Istra`uvawata vr{eni so migraciskite semejstva
jasno go povrduvaat ova. Imeno, posetata na ~lenovite na preselenite
semejstva na nivnite mati~ni mesta, vo zavisnost od oddale~enosta na
mestoto, e naj~esta koga im se `ivi roditelite7 ili pak koga tamu `iveat
nivnite bra}a i sestri. Vidliva e pomo{ta vo sezonskata rabota {to im
ja nudat „gradskite“ semejstva na onie od selo. Za vozvrat, selskite
semejstva im nudat produkti i hrana na gradskite semejstva. Selskite
semejstva slobodno mo`at da dojdat kaj onie od gradot zaradi le~ewe,
zavr{uvawe na nekoi raboti, {koluvawe na decata, barawe vrabotuvawe
itn., organizirawe godi{ni odmori na selo ili pak kaj onie rodnini {to
imaat ku}a za odmor itn. Taka, srodni~kata komunikacija ja ostvaruvaat
so zaemni poseti vo soglasnost so slobodnoto vreme, a osobeno razviena e
telefonskata komunikacija. Osobeno se ~esti patuvawata na semejstvata
{to imaat imot (semejna ili li~na sopstvenost) i ku}a, ili ako
roditelite ili nekoj od srodnicte se bolni ili nemo}ni. Taka, so
najblizok krug srodnici mo`at da se ozna~at onie {to semejstvoto gi
posetuva koga e toa mo`no, a vo me|uvreme kontaktot go odr`uvaat so
telefonska komunikacija. Ova zna~i deka geografskata oddale~enost
nema nekakvo vlijanie vrz krugot na najbliskite srodnici {to go
opredelila kulturata. Vo posledniot period (90-tite godini na XX vek)
se zabele`uva redukcija kako na posetite taka i vo telefonskata
komunikacija poradi ekonomskata kriza, koja se manifestira so
osiroma{uvawe na naselenieto i nevrabotenost. Site informatori
smetaat deka e zadol`itelno odr`uvaweto bliski odnosi so roditelite,
so bra}ata i sestrite na sopru`nicite vo odnos na koi bilo drugi
srodni~ki vrski, no sepak se slu~uva ovie odnosi da se so poslab
intenzitet i bliskost vo odnos na nekoi drugi, genealo{ki oddale~eni
srodnici. Toa e, pred sè, posledica na nesoglasuvawata okolu
nasledstvoto ili nekoi drugi konkretni nesoglasuvawa, vo ~ija osnova e
sudir na mislewa koi proizleguvaat od promenata vo strukturata na
pro{irenoto doma}instvo i napu{taweto na zaedni~kiot `ivot, zatoa
{to o`enetite sinovi i bra}a retko ostanuvaat vo ista ekonomska
edinica (Z. Ivanovi¢, 1988: 160). Urbano-ruralnite vrski, bilo da se
srodnicite geografski blisku ili da se oddale~eni, se osobeno
intenzivni koga e vo pra{awe postoewe na zemja ili na drug nedvi`en i
dvi`en imot. Odnosite vo koi e vklu~eno i postoewe na zemja (ili drug
nedvi`en ili dvi`en imot) poka`uvaat najgolema strukturiranost i
institucionalizirana uloga vo odnos na site drugi srodni~ki vrski koe

7
Naj~esto , spored terenskite materijali od Male{evo i od Pijanec, ne se slu~ilo da se
ostavat starite bez pomo{ pri sezonskata rabota. Decata doa|ale vo prolet na kosewe
treva, potoa doa|ale za sobirawe na senoto, pa zaminuvale na odmor (AIF, m.l. br. 3888,
informatorka Anica Popovska, rodena vo 1930 g. vo s. Negrevo, Peh~evsko, snimila:
Vesna Petreska vo s. Negrovo vo 2001 g.).
gi odr`uva semejstvoto i koi ja so~inuvaat negovata celokupna srodni~ka
mre`a. Treba da se istakne deka zaedni~kiot imot ima uloga na koheziven
element vo odnosite na srodstvoto, no isto taka e i izvor na najgolemi
raspravii i prekini na kontaktite pome|u srodnicite vo uslovi koga tie
ve}e ne pretstavuvaat kooperativna edinica i pove}e se orientirani kon
svoeto semejstvo {to go sozdavaat (Z. Ivanovi¢, 1988: 162). Koga doa|a do
vakvi odnosi, lu|eto kako da ~uvstvuvaat `alewe, no ne sakaat na sebe da
ja prezemat odgovornosta za takvata situacija. Za naru{enite odnosi so
najbliskite srodnici nevolno se zboruva, {to poka`uva deka naru{enite
i prekinatite odnosi so genealo{ki pobliskite srodnici se smetaat za
op{testveno nepo`elen, pa i nemoralen oblik na odnesuvawe. Ova ubavo
se izrazuva vo narodnoto ka`uvawe „Sramota e, grevota e da se kara{ so
rodnini“.
Za va`nosta na zemjata za „gradskite selani“, ili „selskite
gra|ani“, odnosno za selanite preseleni v grad, kako ruralna
karakteristika, svojstvena na nivniot habitus (P. Burdije, 1999: 249-250),
koja ja nasledile od minatoto, dovolno govori podatokot deka dokolku
nemale zemja vo seloto, mnogu ~esto kupuvale vo neposrednata blizina na
mestoto na `iveewe i odgleduvale glavno gradinarski kulturi,∗ bidej}i,
spored narodnoto veruvawe, grevota e da ne se iskoristi zemjata {to
mo`e da ra|a. Ako go zememe vremeto koga najmnogu bila rasprostraneta
ovaa pojava (70-tite i 80-tite godini na XX vek), mo`e slobodno da se
isklu~i neophodnata potreba ili korist. Ovaa pojava bila
rasprostraneta kako kaj imigrantite so nisko taka i kaj onie so sredno
obrazovanie, dodeka onie so visoko obrazovanie, dokolku imale ili
kupuvale, glavno gradele vikend-ku}i, a ostatokot od zemjata go
zasaduvale so treva. Golem del od naselenieto, i pokraj toa {to ja
napu{talo zemjata, zatoa {to politikata bila takva {to zemjata ne se
cenela, a glavnata zarabotuva~ka bila od industrijata, sepak nikoga{
celosno ne ja prodalo i nikoga{ ne se otka`alo od nejzina obrabotka.
Vrzanosta za zemjata, a osobeno vrzanosta za „rodnata grutka“, za
„tatkovata zemja“, kaj ovie gra|ani e potkrepena i so vsadenoto narodno
veruvawe deka zemjata od tatko ne se prodava, bidej}i se gubi sre}ata,
odnosno „da se prodade zemja od tatko, od pokolenija, toa e prokolnato“.
Interesna e prikaznata na eden informator od Prilepsko, koj iako e
preselen vo Skopje, vo edna prigradska naselba, kade {to ima sopstvena
ku}a i ima sopstvena zemja, sepak vo tatkovata ku}a v selo ima edna soba,
koja nema namera da ja prodava, bidej}i „toa {to ti dale treba da se ~uva“.
Ova mo`eme da go povrzeme so simboli~nata vrednost na imotot, odnosno
deka toj im nudi se}avawe i pametewe na semejnata istorija, taka {to

∗
L. \apovi} pi{uva za sli~ni pojavi vo 80-tite godini na XX vek vo Nov Belgrad, kade
{to vo blizina na soliterite, na neiskoristenite ledini na gradskite parceli ili na
zemji{teto pokraj prugata posadeno so treva po~nale da se javuvaat gradini - mali
povr{ini od nekolku kvadratni metri. @itelite na tie soliteri bile vo golem del
penzionirani voeni lica. Prete`no bile od selsko poteklo i gi znaele rabotite vo
vrska so obrabotkata na zemjata. Spored vremeto koga se javile, kako pri~ina za
nastanokot, mo`e da se isklu~i potrebata ili korista. Taa pojava avtorkata ja tolkuva
kako vra}awe vo mladosta, kako zanimavawe so nekoe hobi, koe e pottiknato od eti~koto
sfa}awe vsadeno vo mladosta deka e grevota da ne se iskoristi zemjata {to mo`e da ra|a,
a ne kako poselanuvawe na gradot (L. –apovi¢, 1995: 161).
semejnite ku}i stanuvaat vistinski sredi{ta na srodni~kite odnosi (M.
Segalen, 1997: 41).
No, pokraj simboli~nata vrednost, ne treba da se zaboravi i
finansiskata vrednost. Toa osobeno mo`eme da go vidime vo slu~aite
koga imotot e pri~ina za naru{enite srodni~ki odnosi, no i koga
tradiciskata virilinearna ideologija stapuva na scena. Iako, spored
zakonskite propisi, `enskite deca imaat podednakvo pravo na nasledstvo
od svoite roditeli kako i ma{kite deca,8 sepak i denes e mnogu zastapeno
sestrata da se otka`e od pravoto na nasledstvo vo korist na bratot, a
kako glavna pri~ina za toa se naveduva toa da ostanat srodni~kite odnosi
nenaru{eni, „sakam da si se gledame so brat mi, da si imame odi mi - dojdi
mi“.∗ Ova go velat i od pri~ina {to ne sakaat da se rasitnuva imotot,
taka {to nikoj ne bi imal korist od nego. Zatoa i semejstvoto pove}e se
orientira kon semejstvoto na ma`ot. Toa e vidlivo vo ~estite poseti na
semejstvoto na ma`ot, bilo da e toa geografski blisku ili pooddale~eno.
Prekr{uvaweto na tradicionalniot obrazec, koj bil vo korist na
ma{kata kultura, najmnogu gi pogoduva samite ma`i, zatoa i tie naj~esto
gi prekratuvaat srodni~kite odnosi so svoite sestri koi se „osmelile“
da posegnat po ne{to {to vo minatoto bilo vo nivni domen. Ova se
slu~uva, na primer, i koga bratot ne `ivee ve}e na selo, a sestrata e taa
{to ostanala v selo i, normalno, taa i nejzinoto semejstvo im pomagaat na
roditelite vo obrabotuvaweto na zemjata, gi dogleduvaat itn.9 Duri i
narodnoto mislewe se poklopuva.10 Kako naj~esta pri~ina za nivnoto
nezadovolstvo, samite ispitanici ja istaknuvaat simboli~nata vrednost
na imotot, odnosno deka toj im nudi se}avawe i pametewe na semejnata
istorija. Me|utoa, spored moe mislewe, ovde pove}e doa|a do izraz
finansiskata vrednost, bidej}i so delot {to ma`ot zakonski go dobiva,
mo`e da se zadovoli simboli~nata vrednost. Istata taa „simboli~na
vrednost“, koga e barana od sestrata, naiduva na negovo neodobruvawe i
nerazbirawe. Dodeka imigrantite {to do{le vo novata sredina uporno
nastojuvaat da zadr`at del od imotot vo svoeto mati~no mesto,∗ mnogu

8
I za prvata polovina na XX vek, spored pi{anite izvori i sopstvenite terenski
istra`uvawa (AIF, m.l. br. 3891, informatorka Anita Kara|oska, rodena vo 1917 g. vo s.
Budinarci, Berovsko, snimila: Vesna Petreska vo s. Budinarci vo 2002 g.) ima podatoci
deka i `enskite deca dobivale del od imot, naj~esto niva, koja vo ovoj slu~aj se narekuva
tatkovina, no mnogu po~esto, dokolku majkata pri ma`a~kata donela zemja, niva, toga{
kako nepi{ano pravilo bilo ovaa zemja ili niva, nare~ena majkinija, da im ja dade na
svoite }erki, sepak glavno ma{kite deca go nasleduvale imotot (J. Pavlovi¢, 1929: 261;
M. Filipovi¢, 1939: 305.).
∗
Otka`uvawe od nasledstvoto vo korist na bratot mo`e da se sretne i kaj mladata
generacija, onaa rodena po 70-tite godini na XX vek.
9
AIF, m.l. br. 3891, informatorka Anita Kara|oska, rodena vo 1917 g. vo s. Budinarci,
Berovsko.
10
AIF, m.l. br. 3898, informatorka Sevda Stankova, rodena vo 1942 g., snimila: Vesna
Petreska vo s. Petrovo, Gevgelisko vo 2002 g.; AIF, m.l. br. 3990, informatorka
Anastasija Bejkova, rodena vo 1943 vo s. \avato, Gevgelisko, snimila: Vesna Petreska vo
s. \avato vo 2002 g.; AIF, m.l. br. 3891, informatorka Anita Kara|oska, rodena vo 1917 g.
vo s. Budinarci, Berovsko, snimila: Vesna Petreska vo s. Budinarci vo 2001 g.
∗
Ova se odnesuva na re~isi site imigranti, bez razlika od koj kraj na Makedonija
poteknuvaat. Dokolku pak soobra}ajnata povrzanost so nivnoto mati~no mesto bila
povolna, toga{ nivnoto nastojuvawe da zadr`at del od imotot vo nivnoto mati~no mesto
bilo pogolemo.
~esto osporuvaj}i im go pravoto na svoite sestri da zadr`at del od nego,
za {to glaven argument e potpiraweto na tradicijata, istite tie vo
novata sredina, ve}e kako roditeli na vozrasni deca, nastojuvaat i
nivnite }erki da dobijat del od tatkoviot imot. Vo prilog na ova govori
prikaznata na eden informator, koj se preselil vo edna skopska
prigradska naselba vo 60-tite godini na XX vek. Toj sakal da £ dade plac
za ku}a na }erkata, no bidej}i taa ne ostanala vo zemjata, oti{la za
Avstralija, za da ja zadovoli delbata na imotot, placot go prodal, a
parite £ gi dal na }erkata.
Generalno zboruvaj}i za sega{nosta, mo`e da se ka`e deka
vlijanieto na gradot e golemo i kaj srodnicite {to se preselile vo
gradot i kaj onie {to ostanale vo selata i deka e dominantno vlijanieto
na gradskata kultura, {to se odliki na procesite na urbanizacija i na
modernizacija. Analogno na toa, kako odlika na ovie procesi, na scena
stapuvaat individualnata i li~nata inicijativa. Me|utoa, sepak, vo
dadeni okolnosti, lu|eto upotrebuvaat ne{to od stariot na~in na
`iveewe {to tie go ~uvstvuvaat kako efikasno, no vo modificirana
verzija i vo soglasnost so novite potrebi vo sekojdnevniot `ivot. Zatoa,
i pokraj toa {to ~ovekot `ivee otu|eno, sepak mo`eme da ja zabele`ime
me|usebnata pomo{ me|u srodnicite. Intervencijata na rodninite
navleguva vo site oblasti: odgleduvaweto, vospituvaweto, obrazovanieto
na decata, semejnite sve~enosti itn. No, morame da istakneme deka
mre`ata na srodni~kite odnosi ne e tolku razgraneta, bidej}i, na primer,
ovaa pomo{ ja gledame nekade najmnogu do vtorata generacija po nagorna i
po nadolna linija. Taka, na primer, vo ~uvaweto i odgleduvaweto na
decata najmnogu se bara i voedno se dobiva pomo{ od roditelite na eden
od bra~nite sopruzi; koga edno semejstvo pretstojuva kaj drugo, sepak se
toa semejstva {to se bliski rodnini, na primer kaj roditeli, kaj bra}a i
sestri i eventualno kaj prvi bratu~edi, dodeka retki se primeri nekoe
semejstvo da pretstojuva kaj vtori bratu~edi. Vakva pomo{ se bara i se
dobiva od ovie srodnici i za re{avawe na nekoi materijalno-
egzistencijalni potrebi (pomo{ vo rabotata ili vo finansiite pri
re{avawe na stanbenoto pra{awe ili pozajmuvawe pari, pri
vrabotuvawe itn.). Na najbliskiot krug srodnici im se doveruvaat i
problemi od intimna priroda. Pomo{ta se bara i se dobiva od
najbliskite srodnici i vo krizni situacii, na primer finansiska pomo{
zaradi izdr{ka na semejstvoto, osobeno aktuelna vo najnoviot period na
tranzicija na op{tetvoto, koga ima mnogu nevrabotenost i otpu{tawa od
rabota. Treba da se ima predvid deka davaweto pomo{ na srodnicite
treba da se sogleda vo zavisnost od samata priroda na problemot, potoa od
ostvareniot tip na srodni~ki odnos pome|u semejstvoto i srodnikot,
op{testvenata polo`ba na semejstvoto, odnosno na srodnikot, kako i vo
zavisnost od drugite ~initeli koi vlijaat na odr`uvaweto na
srodni~kite odnosi (J. –orÚevi¢, 2001: 10-11). Ako vo minatoto
intimnite srodni~ki odnosi se razvivale prete`no virilinearno,∗ za

∗
Se smeta deka i vo op{testvata vo koi nasledstvoto se priznava po edna linija, na pr.
po tatkova linija, se vodi smetka i za krvnite rodninski vrski i po drugata roditelska
linija - ne{to {to e imanentno za dvojnosta na procesot na prodol`uvawe na rodot i za
roditelstvoto (D. Gudi, 2005: 15, 35). Vo ovaa smisla, na makedonski teren mo`e da se
sovremenite uslovi mo`eme slobodno da ka`eme deka ne e vo celost taka.
Iako, da re~eme, opredeleni obrasci od tradicijata postojat (na pr., za
odgleduvaweto na decata vo najmalata vozrast da se gri`i svekrvata,
re{avaweto na stanbenoto pra{awe da e vo domenot na ma`ot), sepak
mnogu ~esto se slu~uva tie da se razvivaat uksorilinearno. Toa e slu~aj,
na primer, onamu kade {to ne postojat virilinearni srodnici ili od koi
bilo pri~ini do{lo do prekin na odnosite so niv, ili pak koga
ednostavno se deka davaat pogolema prednost. Zatoa i mo`e da se ka`e
deka, voop{teno razgleduvana, pogolemata orientiranost na semejstvoto
kon afinalnite i uksorilinearnite odnosi na srodstvoto e i posledica
na objektivnite okolnosti i na dadenata situacija, a ne na slobodniot
izbor i na opredeluvaweto (Z. Ivanovi¢, 1988: 161).
Na prirodata na srodni~kite odnosi vlijae i kvalitetot na
specifi~nite interpersonalni odnosi, koi se opredeleni so
individualnata i so semejnata istorija, odnosno na sostavot i obemot na
kategorijata na intimnite srodnici vlijaat odnosite vo koi lu|eto bile
vklu~eni vo detstvoto, preku aktivnostite na svoite roditeli, kako i toa
dali kontinuirano bile odr`uvani vo tekot na ponatamo{niot `ivot.
Izrazito zna~ewe za prirodata na srodni~kite odnosi imaat
ekonomskata i profesionalnata poddr{ka i pomo{ {to gi dobilo ili gi
dobiva semejstvoto od srodnicite (Z. Ivanovi¢, 1988: 160). Vo vakvi
slu~ai, genealo{kata bliskost nema prvostepeno zna~ewe. Ova e vidlivo
vo slu~aite koga srodnicite pomagaat vo nao|aweto rabota, stan,
{koluvaweto i sl., pa toga{ i redovno spa|aat vo grupata na intimni
srodnici.
Vo odnos na pomo{ta {to se o~ekuva ili im se dava na srodnicite,
osobeno vo krizni `ivotni situacii (davawe materijalni i finansiski
sredstva, {koluvawe na decata, te{ka bolest i smrt), ne postojat
pogolemi razliki koi bi zavisele od prostornata oddale~enost na
srodnicite, {to zna~i deka i ovde postojat urbano-ruralnite vrski.
Razlikata se izrazuva edinstveno vo pripi{uvaweto pogolema
funkcionalnost na pobliskoto srodni~ko opkru`uvawe vo izvr{uvaweto
na doma{nite prakti~ni raboti i uslugi, {to e i razbirlivo, zatoa {to
tie srodnici imaat pogolema mo`nost da dadat takov vid pomo{ vo odnos
na geografski oddale~enite srodnici.
Voop{to, mo`e da se ka`e deka bez ogled na formite na nivnoto
izrazuvawe, pome|u imigrantskite semejstva i nivnata kategorija na
najbliski srodnici se vospostaveni i traat obrascite na zaemno
pomagawe, solidarnost i kolektivizam, koi se osnovni vrednosti na
tradicionalnata kultura (Z. Ivanovi¢, 1988: 164).

Srodni~ki odnosi vo ritualni prigodi

Srodni~ki odnosi so drugite srodnici vo me|usebnite kontakti

pove}e se istaknuvaat vo ritualna smisla. Vo ovoj tip srodnici,
„efektivni“ spored E. Bot, spored genealo{kata pripadnost naj~esto se
vbrojuvaat srodnicite na paralelno nivo so roditelite na bra~nite

spomene praktikata koga dete ostanuva sira~e, dokolku ne mo`at da go gledaat od

tatkovata strana, za nego se gri`eat rodninite od maj~inata strana.
sopru`nici, {to zna~i deka tuka bi bile ~i~kovcite, vujkovcite, tetkite
na sopru`incite i nivnite deca, odnosno bratu~edite i bratu~etkite na
sopru`nicite. Gi odlikuvaat poretki i pomalku bliski kontakti od koj
bilo vid. Ovie vrski se obnovuvaat preku me|usebni periodi~ni poseti i
pri prigodni situacii, kako {to se svadbi, pogrebi i drugi sve~enosti i
obredi vrzani za „narodnata“ kultura. Pripadnosta na ovaa srodni~ka
kategorija podrazbira obvrska za pokanuvawe i za prifa}awe na
pokanata na ovie ceremonijalni nastani. Osobeno e silno razvieno
~uvstvoto na dol`nost da se prisustvuva na pogrebite i na pomenite, i na
toj na~in da se iska`e so~uvstvuvaweto so bolkata na srodnikot, a so toa
i po~ituvawe na vrskata {to postoi me|u niv. So~uvstvuvawe so bolkata
na srodnikot ima i vo slu~ai koga nekoj srodnik }e se razboli. Vo vakvi
slu~ai, i dokolku ne se poseti bolniot, toga{ redovno se zasiluva
telefonskata komunikacija.
Ako se razgleduva sostavot na grupata na efektivnite srodnici, se
zabele`uva pogolem stepen na izedna~uvawe na odnosite so
virilinearnite i so uksolinearnite srodnici. Vo ovoj tip odnosi obi~no
se opfateni li~nostite (i nivnite potomci) so koi sopru`nicite vo
detstvoto, dodeka roditelite gi odr`uvale i gi neguvale tie vrski, bile
vo blizok dopir, no so tek na vreme se oddale~ile i ne prodol`ile da
imaat podlaboki kontakti so niv.
Od vidovite srodstva {to postoele na terenot na Makedonija, a
koi migraciskite semejstva vo prigradskite naselbi, vo povoeniot
period i dolg period po toa uspeale da gi zadr`at, mo`eme da go
spomeneme i kumstvoto. Kako doselenici vo gradot, tie gi odr`uvale
vrskite so starite kumovi, ponekoga{ i vo skriena forma, bidej}i
toga{niot op{testven sistem javno ne go odobruval kumstvoto, no i ne
interveniral vo podra~jeto na individualnoto (D. Rihtman–Auguštin, 2000:
116), pa lu|eto sepak se pridr`uvale do nego. Ovaa pojava ja konstatiral i
E. Hamel istra`uvaj}i vo Srbija, istaknuvaj}i deka po Vtorata svetska
vojna, religioznite brakovi bile poretki, no prviot svedok vo
gra|anskiot brak ne bil samo nare~en kum, tuku mo`elo da doa|a od
srodni~kata grupa na koja £ pripa|al regularniot kum za religiozniot
brak. Taka, institucijata postoela vo nejzinata tradicionalna forma, vo
otsustvo na religiozniot obred (E. A. Hammel, 1968: 71). Me|utoa, mo`e da
se re~e deka nivnite deca pri ven~avaweto ve}e ne se potpiraat na
tradicionalniot kum. Mladite naj~esto sami si gi izbiraat kumovite.
Istra`uvawata na E. Hamel za kumstvoto na balkanskite prostori, koe,
pred sè, e silno razvieno vo Makedonija, kako mo`na pri~ina go
istaknuvaat i dolgoto tursko ropstvo (E. A. Hammel, 1968: 53-54), so {to
ovoj vid srodstvo se javuval kako dopolnitelna sigurnost na
virilinearnata srodni~ka grupa. No, sevkupnite promeni {to ja zafatija
Makedonija, po~nuvaj}i od vtorata polovina na XX vek, za vreme na
socijalisti~kiot period, kako i vo najnov period, stavija svoj pe~at i na
ovoj vid duhovno srodstvo. Toa najmnogu se odrazi vo sè pogolemoto
is~eznuvawe na ova srodstvo kako rezultat na namaluvaweto na verbata
vo negovata srodni~ka vrska ili na toa {to dobilo nova forma, {to
sekako se dol`i i na posigurnite uslovi za `ivot, koga i nema
dopolnitelna potreba od zacvrstuvawe na nov vid srodni~ki vrski.
Me|utoa, kako {to, spored sovremenite prou~uvawa, sovremenite
srodni~ki odnosi ne mo`at da se prou~uvaat bez dobro poznavawe na
socio-istoriskiot kontekst na srodstvoto (M. Segelan, 1998: 24-25; 26-27;
30), taka i ovde, i pokraj toa {to mladite sami si gi izbiraat zakonicite
{to im se potrebni glavno zaradi sklopuvawe na administrativniot
brak, sepak e zastapen principot stariot svat, ili starosvatot, da go
zastapuva `enskiot princip, dodeka kumot - ma{kiot.
Treba da se spomenat i selskite slavi, na koi migrantskite
semejstva redovno prisustvuvaat. Vo ovoj slu~aj mo`eme da ja vidime
grupnata identifikacija na imigrantite so mati~nata sredina. Mnogu
~esto, i vo samiot grad edna{ godi{no se organiziraat sredbi vo
pogolemi lokali, nare~eni spored mestoto od kade {to se preselenicite
(G. Palikru{eva, 1989: 57-62). Ovie sredbi bile osobeno aktuelni vo 70-
tite i vo 80-tite godini na XX vek, dodeka denes se mnogu poretki.
Selskite slavi, kako i ovie sredbi, se mo`nost za sredba i so drugite
porane{ni i sega{ni `iteli na selata, no i so podale~nite srodnici.

Zaklu~ok

Funkcijata na srodni~kite odnosi kako mehanizam na socijalna

identifikacija e va`na kako odbrana protiv izolacijata i ~uvstvoto na
osamenost, koi se osobeno izrazeni vo golemite gradovi. Vtorata, no ne
pomalku va`na uloga na tie odnosi e povrzana so prakti~nata pomo{ i
poddr{ka {to si ja davaat srodnicite edni na drugi. Sekako deka
preteranoto svrtuvawe kon srodnicite ima i svoi negativni strani, da go
spomeneme, na pr., nepotizmot ili pomalata individualnost na
semejstvoto. Prakti~nata pomo{ i poddr{ka se osobeno izrazeni vo
najnoviot tranziciski period, vreme na ekonomska kriza, period koj, isto
taka, poka`uva deka se javuvaat alternativni mre`i vo srodni~kite
odnosi. Ova mo`eme da go vidime vo dograduvaweto na postojnata ku}a za
da se obezbedi smestuvawe za svoite deca, naj~esto za sinovite, bilo vo
horizontala ili vo vertikala, {to zavisi od grade`nata dozvola, no
mnogu po~esto od raspolo`livoto mesto. Na ovoj na~in povtorno stapuva
na scena tradicionalniot obrazec roditelite da im go podelat imotot na
decata. Praktikata najmaliot sin ili edno od decata da ostane so
roditelite, vo najnoviot period sè pove}e e prisutna tokmu vo ovie
naselbi, i toa kaj poniskiot sloj od naselenieto. No, ne mo`eme da
ka`eme ednostavno deka dejstvuva silata na tradicijata, bidej}i vo
pra{awe se i drugi faktori. Nemaweto prostor ili finansiski sredstva
za obezbeduvawe dom za decata se i pri~ina vo najnovo vreme postarata
generacija, odnosno tokmu onie {to do{le vo gradot, sega, kako
penzioneri, da po~nat da se vra}aat vo svoite rodni mesta za im ja
otstapat ku}ata ili stanot na decata.
Razgleduvaj}i gi urbano-ruralnite vrski vo srodni~kite odnosi na
primeri na migraciskite semejstva, mo`eme da rezimirame deka postoi
zavisnost me|u urbanite ili ruralnite vrski, bidej}i promenite ne
dejstvuvaat seopfatno, tuku se ostvaruvaat parcijalno, pri {to
najintimnite sferi na ~ovekoviot `ivot se menuvaat najsporo. Vakvite
uslovi gi potvrduvaat tezite deka me|u naselbite vo nekoi oblasti
postoi slo`ena mre`a na me|uzavisnost i deka urbanoto i ruralnoto ne
postojat vo standardnite oblici, tuku kako me{ani formi. Funkcijata na
srodni~kata mre`a kako mehanizam na op{testvena kontrola se poka`a
kako zna~aen faktor vo procesot na adaptacija vo novata sredina i kon
modernoto tempo na `ivot, na vrskata me|u gradskite i selskite
semejstva. No, mnogu ~esto, osobeno vo prvite godini od naseluvaweto,
ovaa adaptacija se odnesuvala samo na naselbata vo koja bile naseleni,
prenesuvaj}i ja tradicijata vo nea, dodeka urbaniot na~in na `ivot im
bil tu|, i vo toj slu~aj mo`eme da zboruvame deka migraciskite semejstva
`iveele vo dva sveta i dve kulturi. Me|utoa, obemot na srodni~kata
povrzanost ne e tolku golem kolku vo minatoto, vidovme deka tie vrski se
najintenzivni so prvata generacija po nagorna i po nadolna linija, kako i
so srodnicite na paralelno nivo so subjektot, odnosno so bra}ata i so
sestrite. Generalno zboruvaj}i za sovremenata sostojba, mo`e da se ka`e
deka vlijanieto na gradot e golemo i kaj srodnicite {to se preselile vo
gradot i kaj onie {to ostanale vo selata i deka e dominantno vlijanieto
na gradskata kultura, {to se odliki na procesite na urbanizacija i na
modernizacija. Analogno na toa, kako odlika na ovie procesi, na scena
stapuvaat individualnata i li~nata inicijativa. Mo`eme da zboruvame i
donekade za unifikacija na ruralno-urbanata kultura (M. Pro{i¢-
Dvorni¢, 1991: 42). Mo`eme da ka`eme deka, sepak, vo dadeni okolnosti,
lu|eto upotrebuvaat ne{to od stariot na~in na `iveewe {to tie go
~uvstvuvaat kako efikasno, no vo modificirana verzija i vo soglasnost
so novite potrebi vo sekojdnevniot `ivot. Ova e potvrda deka
„tradicijata“ ne e stati~na, tuku deka e dinami~na i sposobna za promeni
vo odnos na minato, ili pak za toa opredeleni nejzini delovi vo prigodni
momenti, iako prethodno bile zaboraveni, povtorno da izlezat na
povr{ina.

Literatura

Aceski, Ilija 1996: Skopje - sociolo{ka studija. Skopje: Ekopress.

AntonijeviÊ, Dragoslav 1969: Etnolo{ka strukturiranost stihijnih
naselja dana{we imigracije Titovog U`ica. Vo: Glasnik Etnografskog
instituta, XI-XV, (1962-1966): 77-96.
Brunbauer, Ulf 1999: „MósÓlmanski i hristi®ski domakinstva v
Rodopite od vtorata polivina na XIX do pÍrvata polovina na XX vek“, vo:
BÍlgarska etnologi®, br. 1-2, Sofi®, str. 44-69.
Burdije, Pjer 1999: Nacrt za jednu teoriju prakse. Tri studije o kabilskoj etnologiji.
Biblioteka Societas 13. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
Grebenarova, Slavka 2001: „SemeŸniÔt i rodninski konflikt v malkiÔ
grad i rolÔta na `enata v postsocialisti~eskoto obçestvo“, vo:
BÍlgarska etnologi®, Etnografski isntitut s muze‘, BAN, god. XXVII,
kn. 2, Sofi®, str. 79-100.
Gudi, D`ak 2005: EvropeŸskoto semeŸstvo. SofiÔ.
Daskalovski, Vasil 1993: Migracioni procesi vo ruralnata sredina vo
Skopskata kotlina. Vo: Godi{en zbornik - Geografija, PMF - Skopje 31-
32: 5-36.
–apovi¢, Lasta 1995: Problemi ispitivawa kulture stanovawa u gradu.
Vo: Glasnik Etnografskog instituta 44: 159- 167.
–orÚeviÊ, Jadranka 2001: Srodni~ki odnosi u Vrawu. SANU,
Etnografski institut, Posebna izdawa, kw. 45, Beograd.
Ivanovi¢, Zorica 1988: „Gradska porodica u sistemu srodni~kih odnosa -
prilog prou~avawu“, vo: Etnolo{ke sveske IX, Beograd, str. 155-167.
Kazer, Karl 2002: Porodica i srodstvo na Balkanu. Analiza jedne kulture koja nestaje.
Beograd: Association for Social History.
Luleva, Ana 2001: „Obrazi na polovete v bÍlgarskoto selo prez XX v. -
me`du tradicinnoto i modernoto“, vo: BÍlgarska etnologi®,
Etnografski Institut s muze‘, BAN, god. XXVII, br. 2, Sofi®, str. 26-39.
Niedermüller, Péter 1987: Urban Anthropology and the Life History Approach
(Preliminary remarks). In: Village and town, The second Finnish-Hungarian
Symposium on ethnology: 151-157.
Palikru{eva, Galaba 1989: Tendencija na grupnoto edinstvo kaj nekoi
etni~ki grupi vo Makedonija. Vo: Etni~kite tradicii i sovremenosta.
Skopje: MANU, 57-62.
Pavlovi¢, M. Jeremija 1929: Male{evo i Male{evci. Beograd:
[tamparija „Sv. Sava“.
Pro{i¢-Dvorni¢, Mirjana 1993: Odnosi ameri~ke kulturne
antropologije i srpske etnologije. Vo: Glasnik Etnografskog Instituta,
42: 33-53.
Rihtman-Auguštin, Dunja 1988: Etnologija naše svakodnevice. Zagreb: Školska
knjiga.
Rihtman-Auguštin, Dunja 2000: Ulice moga grada. Antropologija domaćeg terena.
Beograd: Bibliotaka XX vek.
Segalen, Martine 1997: Les relations de parente dans les societes oust-occidentales.
Perspectives historiques et contemporaines. In: Etnološka tribina 20: str. 9-28.
Segalen, Martine 1997: Srodstveni odnosi u zapadnim (zapadnoeuropskim)
društvima. Povijesne i suvremene perspective. In: Etnološka tribina 20: 29-47.
Segelan, Martine 1998: Family and kinship in Europe. In: MESS, vol. II: 21-32.
Sinadinovski, Jakim, Ivanovski Stoilko, Panov Mitko, Đ\orgov Ane,
Gruevski Zoge, Pipan Alojz, Vasilevski ^edo, Simeonov Qup~o,
Terzijanova Slavka, Ristevski Tihomir, Mili}ćMilica, [ukarova
Qubinka 1971: Socijalnite pojavi i problemi na Skopje. Skopje: Zavod za
socijalni pra{awa na SRM, Fond za socijalni dejnosti na Skopje.
Statisti~ki Godi{nik na Skopje, 1968: Skopje: Republi~ki Zavod za
statistika.
Statisti~ki pregled na Socijalisti~ka Republika Makedonija, br. 129,
1981: Skopje, Republi~ki Zavod za statistika.
Stjuard, Džulijan 1981: Teorija kulturne promene. Metodologija višelinijske
evolucije. Beograd: Biblioteka XX vek, 48, BIGZ.
Tanovi¢, Stevan 1927: Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj Kazi,
Srpski etnografski zbornik, kw. 40, Drugo odeqewe @ivot i obi~aji
narodni, kw. 16, Beograd-Zemun.
Todorova, N. Maria 1993: Balkan family structure and the European pattern.
Demographic Developments in Ottoman Bulgaria. Washington: The American
University Press.
Todorova, MariÔ 2002: Balkanskoto semeŸstvo. Istori~eska
demografiÔ na bÍlgarskoto obçestvo prez osmanskiÔ period. SofiÔ.
Trifunoski, Jovan 1971: O stanovništvu SR Makedonija. Vo: Zbornik za narodni
život i običaje južnih Slovena. O 70-godišnjici Marijane i Branimira Gušić, Zagreb,
697-711.
Trifunoski, Jovan 1973: Kućna zadruga u selima SR Makedonije. Vo: Etnološki
pregled 11: 109-117.
Filipovi¢, Milenko 1930: Zadruga Spasi¢a i –urkovska kuÊa. Vo:
Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva, VII-VIII, Odeqewe dru{tvenih nauka,
3-4.
Filipovi¢, Milenko 1939: Obi~aji i verovawa u Skopskoj Kotlini.
SKA, SEZ, kw. LIV, Drugo odeqewe @ivot i obi~aji narodni, kw. 24,
Beograd.
Filipovi¢, S. Milenko 1991: ^ovek meÚu qudima, Srpska Kwi`evna
zadruga, kolo LXXXIV, kw. 553, Izbor i predgovor –urÚica Petrovi¢,
Beograd.
Ford, Xorx 1984: "Semejnata zadruga vo SR Makedonija", vo : Sojuzot na
dru{tva na istori~ari na SR Makedonija, Skopje, 351-363.
Hammel, A. Eugene 1968: Alternative social structures and ritual relations in the
Balkans, New Jersey: Prentice-Hall, Inc., Englewood Cliffs.
Hammel, A. Eugene 1980: Household structure in fourteenth-century Macedonia.
Vo: Journal of family history 5: 242-273.
Hammel, A. E. 1984: The Yugoslav family in the modern world: adaptation to
change. Vo: Journal of family history, 9: 217-228.
Hammel, A. E. 1986: Uticaj društvene i prostorne pokretljivosti na stabilnost
srodničkih sistema. Vo: Etnološki pregled 22: 73-84.